Inda koshikalimo

Eshito otali tu hongo shike?

Eshito otali tu hongo shike?

Eshito otali tu hongo shike?

Pula koinamwenyo, yo otai ku longo, nokeedila dokeulu, do otadi ku shiivifile; ile konakona edu, lo otali ku longo, neeshi domefuta nadi ku hepaululile.JOB 12:7, 8.

OMIDO opo da di ko, ovanongononi neeindjiniya ova efa oimeno noinamwenyo i va honge. Ohava konakona nokuhopaenena omidutilo doinima i lili noku lili meshito, tava kendabala okunduluka po oinima ipe nokuxwepopaleka okulonga kwoikwamashina oyo i li po nale. Eshi to lesha oihopaenenwa tai landula, lipula kutya: ‘Olyelye naanaa a wana okupandulwa omolwomidutilo doinima oyo?’

Osho ovanhu tava dulu okulihonga komavava oshi yo-whale

Ovanduluki veedila otava dulu okulihonga shike koshi yo-whale? Otava dulu okulihonga ko shihapu. Oshi oyo ngeenge ya kula, ohai vixi ondjudo yeetona 30, noi na olutu la kola nomilenge da fa ouvava vokoxulo yomavava odila. Oshi oyo oi na oule weemeta 12, ndele ohai dulu okuyowa tai endelele koshi yomeva. Pashihopaenenwa, ngeenge tai nyange, ohai dulu okuyowa shambadaulu tai dingonoka i li koshi yoihakanwa yayo, ngaashi oipuka yomomeva, ile eeshi, nopefimbo opo tuu opo otai ningi eembwibwi dihapu. Eembwibwi odo ohadi kala da fa onete, di na omutamo wometa 1, 5, nohai ongele diva oihakanwa yayo. Opo nee tai i pona po meendelelo.

Ovanongononi ova kuminwa nghee olutu la kindja loshi oyo hali dulu okutanauka monghedi ikumwifi. Ova didilika kutya omutungilo womavava ayo oo hae i kwafele. Ova didilika kutya omilenge dayo dokomesho inaku lalakana, ngaashi omavava odila, ndele oku na oukiliyo va taalela komesho, ve li momukweyo va fa oufile.

Ngeenge o-whale tai endelele momeva, oukiliyo ovo ohave i kwafele i kondjife eenghono domeva. Ngahelipi mbela? Oshifo shedina Natural History osha yelifa sha ti kutya oukiliyo ovo ohava tete omeva, oo taa ningi a fa okafudaela, nokungaho o-whale ohai yoo noupu shambadaulu. Ngeno omilenge oda li di na omingenge da lalakana, ngeno o-whale itai dulu okutanauka monghedi ya kitakana ya tya ngaho, molwaashi omeva otae i dulu eenghono ndele tai kala itai dulu okuyowa shambadaulu.

Oshike tashi dulu okulongwa koukwatya oo wo-whale? Omavava eedila domalweendo, oo a dutwa she likolelela kouvava vo-whale, otaa pumbwa oukiliyo vanini ile oinima imwe opo a tete nawa nomhepo. Omavava a tya ngaho otaa kala e li eameno notashi kala shipu oku a kaleka monghalo iwa. John Long, omukonakoni womidutilo nomalinyengo oinima okwa itavela kutya mafiku “otashi dulika tu ka mone odila yomalweendo keshe i na omavava e na oukiliyo va fa vo-whale.”

Okuhopaenena omavava ookakwaya

Omavava eedila domalweendo okwa longwa nale taku hopaenenwa omavava oudila. Ashike efimbo opo la di ko, ovanduluki veedila ove li honga shihapu komavava oudila nokumona omalunduluko manene oo tava dulu okweeta po. “Ovakonakoni voinima kounivesti yaFlorida,” ova popya moshifo shedina New Scientist kutya “ova tota po oshitukimhepo (o-drone) hashi kondololwa nokalimouta, hashi dulu okutengela ngaashi ookakwaya, okuyowa nokuya mombada meendelelo.”

Ookakwaya ohave linyenge monghedi ikumwifi ngeenge ve li momhepo mokukala tave linyengifa omavava avo pomatwikililo nokomapepe. Oshifo osho osha ti kutya mokuhopaenena omudutilo womavava wa tya ngaho hae linyenge noupu, “o-drone younene weesendimeta 24 ohai longifa okashina kanini opo i yukife outenda ovo have linyengifa omavava.” Ondunge oyo ohai kwafele eedila domalweendo dinini di tengele nodi pite pokati komatungo male. Etangakwaita lomomhepo la-U.S. ola hala okunduluka eedila doludi la tya ngaho hadi dulu okuyukifwa neendelelo, dokulongifa okukonga oikwaudiyo, ile oilwifo yopalute moilando inene.

Okunduluka oinima taku hopaenenwa oukasha vokakoko

Ovanhu otava dulu yo okulihonga shihapu koinamwenyo oyo hai kala kedu. Pashihopaenenwa, okakoko haka ifanwa gecko ohaka dulu okulonda kekuma nokukala ke li meembuli ka kwatelela, ke li hamutwe wakafidi. Nokuli nopefimbo Ombiibeli ya li tai shangwa, okakoko oka li ka shiivikila okudula kwako kukumwifa. (Omayeletumbulo 30:28) Mbela oshike hashi kwafele okakoko oko kaha nanwe keenghono dedu?

Ohaka dulu okukanyatela nokomakende a fefengwa. Ohaka kwafelwa koukasha vako, ovo ve na oukaka ve na eenyapi da fa oulududili. Oukasha vako kave na ongha yasha. Ponhele yaasho, eenyapi odo odi na eendjadjo di na eenghono dokunanafana. Eendjadjo odo ohadi dame opo okakoko ka kwatelela. Luhapu eenghono dedu ohadi nanene oshinima pedu, nomolwaasho omunhu ita dulu okulonda kekuma ta kwatelele ashike neenyala. Ashike eenyapi omayovi neendjadjo dokakoko ohadi ka kwafele ka dame nawa, opo kaha we ko kekuma.

Osho otashi dulu okukwafela ovanhu va nduluke shike? Opa longwa oinima ya yukila koukasha vokakoko, oyo tai dulu okulongifwa i li oupateko. * Oshifo The Economist osha tofa mo omunonongononi umwe, oo a ti kutya olaima oyo ya longwa taku “hopaenenwa oukasha vokakoko” otai dulu okulongifwa “mounamiti, peemhito opo itaku dulu okulongifwa olaima ya nyika oikwaudiyo.”

Olyelye a wana okupandulwa omolwoinima oyo?

Ehangano loitukimhepo limwe otali nduluka po eshina li na omaulu mahapu hali ende la fa ondje, neeindjiniya dokoFinland oda nduluka po nale embakumbaku lomaulu ahamano olo hali dulu okutauluka omainda ngaashi okapuka haka ningi. Ovanongononi vamwe ova tota po oiyata i na oukwatya wa fa weeni domuti hau ifanwa pinecones. Ofeema imwe, oyo hai nduluka eehauto, oya nduluka ohauto oyo hai nane nawa, va hopaenena oshi hai ifanwa boxfish. Ovanongononi vamwe otava konakona oipeta yeengholokosha nelalakano lokulonga po oundjafa vokukelela eeholo vondjudo i i pedu.

Ope na oihopaenenwa iwa ihapu ya kanghamena keshito oyo ovakonakoni va didilika, nova ongela omauyelele oo omayovi, opo va kale tava longo oinima i lili noku lili tava hopaenene oinima yomeshito. Oshifo The Economist osha ti kutya ovanongononi otava dulu okukonga omauyelele oo opo va dule “okukandula po omaupyakadi eshi tava nduluka oinima.” Ovanhu, ile eekambani odo da shangifa omidutilo odo dipe, ile da nduluka oikwamashina yonhumba, ova talika ko kutya ovo oovene vomidutilo odo. Onghee oshifo The Economist osha ti kutya: “Mokuluka oihopaenenwa yomeshito ‘omidutilo domeshito,’ kungaho ovanongononi otava dimine kutya ope na mwene womidutilo odo.”

Osha enda ngahelipi opo meshito mu kale omidutilo da denga mbada da tya ngaho? Ovakonakoni voinima vahapu otava ti kutya oinima ya ningika oye uya po omido omamiliyona okupitila moevolusi eshi oinima tai kendabala okulundulukila muikwao. Ashike vamwe ova fika pexulifodiladilo la yooloka ko. Omushiivinawa woinima i na omwenyo, wedina Michael Behe, okwa shanga mo-The New York Times mo 2005 a ti: “Omidutilo odo di liwetikile meshito otadi yandje oumbangi u li paunafangwa kutya: ngeenge oshinima oshi na eholokepo, hashi ende nohashi kwena ngaashi ombaka, hano osha yela kutya kape na omalimbililo, ombaka.” Okwa fika pexulifodiladilo lilipi? “Ngeenge ope na omudutilo wa yela woshinima shonhumba, kape na oo e na okudina oushili oo.”

Eeindjiniya odo da nduluka omavava eedila domalweendo, taa kwafele eedila di tuke nawa nokuxupifa oimaliwa, oda wana okupandulwa. Kakele kaasho, ovo va nduluka omalapi okumanga oipute, ile oiyata iwa yoikutu, ile eehauto diwa, ova wana okupandulwa. Ashike omunduluki oo a longa oshinima ta hopaenene mukwao, ndele ina dimina kutya ope na omunduluki a tya ngaho, ile oku mu pandula, otashi dulika a talike ko e li omukaulinyanga.

Mbela oshi li ngoo pandunge kwoove, eshi ovanongononi va deulikika, ovo va hava kendabala okuhopaenena oinima yomeshito, opo va kandule po omaupyakadi opaungoba manene, hava ti kutya oinima oyo oye uya po okupitila moevolusi, ile oshitwelipuma? Ngeenge otashi pula omunduluki omunaendunge, opo a dule okuhopaenena oshinima shonhumba, mbela ongahelipi kombinga yoshinima sho venevene osho ta hopaenene? Mbela olyelye a wana okupandula unene, omutotipo onghulungu, ile omulihongi, oo a hopaenena ounghulungu waumwe?

Exulifodiladilo li li pandunge

Eshi ovanhu vahapu va konakona oumbangi womidutilo meshito, otava tu kumwe neendjovo domupsalme oo a ti: “Omwene, oilonga yoye oi fike peni! Aishe owe i shita nounongo, edu oli yadi oishitwa yoye.” (Epsalme 104:24) Omushangi wOmbiibeli Paulus okwa fika pexulifodiladilo la faafana. Okwa ti: “Omaukwatya [aKalunga] oo ihaa dulu okumonika kovanhu, sha hala okutya eenghono daye daalushe nondodo yaye e li Kalunga, okwa kala e liwetikile filufilu okudja peshito lounyuni ngeenge oinima oyo a shita tai konakonwa.” — Ovaroma 1:19, 20.

Ashike, ovanhu vahapu ovanamitimadiwa, ovo va fimaneka Ombiibeli nova itavela muKalunga, otashi dulika va tomhafane kutya Kalunga otashi dulika a longifa oevolusi, opo a shite oinima ikumwifi meshito. Ndele mbela Ombiibeli otai hongo shike?

[Eshangelo lopedu]

^ okat. 15 Oupateko ovo ova hopaenena oimeno ngaashi oonamunghanyata.

[Eendjovo da divilikwa pepandja 5]

Osha enda ngahelipi opo meshito mu kale omidutilo da denga mbada da tya ngaho?

[Eendjovo da divilikwa pepandja 6]

Olyelye mwene womidutilo domeshito?

[Oshimhungu pepandja 7]

Ngeenge otashi pula omunduluki omunaendunge, opo a dule okuhopaenena oshinima shonhumba, mbela ongahelipi kombinga yoshinima sho venevene osho ta hopaenene?

Eedila doludi la tya ngaho hadi dulu okuyukifwa neendelelo, oda ndulukwa taku hopaenenwa omavava ookakwaya

Oukasha vokakoko ihava kake, ihava fiye po omadidiliko, ohava dame koshinima keshe, kakele kopulastika yedina Teflon.

Okwa ndulukwa ohauto oyo hai nane nawa, kwa hopaenenwa oshi hai ifanwa boxfish

[Odjo yefano]

Airplane: Kristen Bartlett/University of Florida; gecko foot: Breck P. Kent; box fish and car: Mercedes-Benz USA

[Oshimhungu pepandja 8]

OVASHIIVINDJILA PAUSHITWE

Oishitwa ihapu oi na ‘ounongo’ wopaushitwe wokutavakana nedu. (Omayeletumbulo 30:24, 25) Natu ka tale koihopaenenwa ivali.

Eedidi, ile oufelepuka ohave liwilike mondjila. Oupuka ovo ohava shiiva ngahelipi ondjila yokushuna komukwena wavo, ngeenge va li va ka nyanga kokule? Ovanongononi koUnited Kingdom ova didilika kutya kakele kokufiya po omadidiliko edimba lavo, vamwe ohava longifa omwaalu opo va ninge po eendjila odo tadi va kwafele va shiive komukwena wavo noupu. Pashihopaenenwa, oshishangomwa shedina New Scientist osha popya kutya oludi limwe leedidi hali ifanwa pharaoh “ohali fiye po oundjila va dja pomukwena wavo, ovo hava kala va denga eengenu deedigili 50 fiyo 60.” Oshike shididilikwedi shi na sha nonghedi oyo? Ngeenge odidi tai alukile komukwena, ndele tai fiki pongenu mondjila yayo, ohai mono kutya oya yuka komukwena. Oshishangomwa osho osha ti kutya “okufaneka omifinda da denga eengenu daapo da enda ohashi kwafele eedidi di kale tadi ende da manguluka da lambalala eendjila dado, unene tuu ngeenge tadi ende mo tadi pingafana, nohashi di kwafele diha loloke mokuya nondjila ya puka.”

Oudila ohava shiiva eenhele paushitwe Oudila vahapu ohava fiki oko va hala, tava tuka oinano ile nomeenghalo domhepo domaludi aeshe. Ohave shi ende ngahelipi? Ovanongononi ova mona kutya oudila ohava dulu okuvixa paushitwe eenghono dedu. Oshishangomwa shedina Science osha ti kutya ‘eenghono dedu oda yoolokafana peenhele neenhele noihadi kala alushe da taalela ko kolukadi.’ Oshike hashi kwafele oudila vaha kane ngeenge tava tembuka? Otaku tengenekwa kutya oudila ohava pepaleke filufilu oukwatya wavo wokunongela eenhele she likolelela keningino letango keshe konguloshi. Molwaashi etango ohali ningine sha yoolokafana she likolelela keenghambakanindjila dalo nosho yo kefimbo lokomudo, ovanongononi otava diladila kutya oudila ovo otashi dulika hava dulu okweendela pamwe nomalunduluko oo tava longifa ‘oukwatya wavo womeni oo u li onga ovili yoku va lombwela kutya efimbo lomudo lilipi.’

Olyelye a shita oufelepuka hava dulu okushiiva eendjila? Olyelye a shitila oudila oukwatya wokushiiva eembinga domhepo, omafimbo nosho yo ouluvi hau dulu okushiiva oinima? Mbela ove uya po ashike ngahenya? Ile ova shitwa kOmushiti omunaendunge?

[Odjo yefano]

© E.J.H. Robinson 2004