Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITOPOLWA SHOKUKONAKONWA 46

Jehova okwe tu shilipaleka kutya ota ka ninga evi Oparadisa

Jehova okwe tu shilipaleka kutya ota ka ninga evi Oparadisa

“Shaa ngoka moshilongo ta ka pula eyambeko, ota ka pula a yambekwe kuKalunga kashili.” — JES. 65:16.

EIMBILO 3 Ongoye oonkondo dhetu, etegameno lyetu neinekelo lyetu

ELALAKANO LYOSHITOPOLWA a

1. Omuhunganeki Jesaja okwa li a lombwele Aaisraeli ooyakwawo shike?

 OMUHUNGANEKI Jesaja okwa popi Jehova e li ‘Kalunga kashili.’ Oshitya shoka sha tolokwa ‘oshili’ otashi ti lelalela “amen.” (Jes. 65:16) Oshitya “amen” otashi ti “nashi kale ngawo,” nenge “oshoshili.” Uuna oshitya “amen” sha longithwa mOmbiimbeli shi na ko nasha naJehova, nenge naJesus otashi ulike oshinima shoshili. Jesaja okwa li a lombwele Aaisraeli ooyakwawo kutya uuna Jehova a uvaneke sha, ohe shi gwanitha. Jehova okwa ulike uushili woshinima shono mokugwanitha po euvaneko kehe ndyoka a uvaneka.

2. Omolwashike tatu vulu okukala tu na einekelo momauvaneko gaJehova kombinga yonakuyiwa, nomapulo geni tatu ka kundathana?

2 Mbela otatu vulu ngaa okwiinekela omauvaneko gaJehova kombinga yonakuyiwa kutya otaga ka gwanithwa shili? Konima yomimvo 800 lwaampono okuza sho Jesaja a si, omuyapostoli Paulus okwa li a yelitha kutya omolwashike omauvaneko gaKalunga aluhe haga gwanithwa. Okwa ti: “Kalunga iha fundju.” (Heb. 6:18) Ngaashi owala othithiya ihaayi vulu okugandja omeya omatoye nosho wo omalulu, ano osho Jehova, Onzo yoshili, ihaa vulu okupopya iifundja. Onkee ano otatu vulu okwiinekela thiluthilu ashihe shoka Jehova a popya mwa kwatelwa omauvaneko ge agehe, ge na ko nasha nonakuyiwa yetu. Moshitopolwa shika otatu ka kundathana omapulo ngaka: Jehova okwa uvaneka kutya ote ke tu pa shike monakuyiwa? Na Jehova okwe tu shilipaleka ngiini kutya shoka otashi ka ningwa shili?

JEHOVA OKWA UVANEKA SHIKE?

3. (a) Aapiya yaKalunga oye hole unene euvaneko lye lini? (Ehololo 21:3, 4) (b) Yamwe ohashi vulika ya inyenge ngiini uuna twe ya leshele euvaneko ndyono?

3 Euvaneko ndyoka twa kundathana olya simana kaapiya yaJehova muuyuni awuhe. (Lesha Ehololo 21:3, 4.) Jehova okwa uvaneka ethimbo uuna ‘itaaku ka kala we eso, oluhodhi, elilo nenge uuwehame.’ Oyendji yomutse ohatu lesha oovelise ndhoka tadhi hekeleke aantu mboka hatu uvithile noku ya ulukila nkene onkalamwenyo tayi ka kala mOparadisa. Aantu yamwe ohaya inyenge ngiini uuna tatu ya lombwela kombinga yehunganeko ndika? Otashi vulika ya tye, “Iinima mbyoka iiwanawa, ihe inandi itaala kutya otayi ka ningwa shili.”

4. (a) Jehova ku shi shike, noha vulu okumona shike? (b) Kakeke keuvaneko lye, Jehova okwa ninga ishewe shike?

4 Odhoshili kutya sho Jehova a nwetha mo omuyapostoli Johannes a nyole euvaneko ndika tali popi onkalamwenyo yomOparadisa, okwa li e shi kutya otatu ka kundathana naantu kombinga yeuvaneko ndika, sho tatu uvitha etumwalaka lyUukwaniilwa. Jehova okwa kala e shi nale kutya otashi ka kala oshidhigu kaantu oyendji, ya uve ko euvaneko ndyoka tali popi “iinima iipeepeka.” (Jes. 42:9; 60:2; 2 Kor. 4:3, 4) Ongiini tatu vulu okushilipaleka yalwe nosho wo tse yene kutya omayambeko ngoka ga popiwa mEhololo 21:3, 4 otaga ka gwanithwa shili? Jehova okwe tu pa omatompelo ga kola kutya omolwashike tatu vulu okukala tu na einekelo kutya ota ka gwanitha po euvaneko ndika. Omatompelo ngono ogeni?

JEHOVA OKWE TU SHILIPALEKA KUTYA EUVANEKO LYE OTALI KA GWANITHWA

5. Omolwomatompelo geni tatu vulu okwiinekela meuvaneko lyaKalunga lyOparadisa, nopeni tatu adha omatompelo ngoka?

5 Moovelise tadhi landula otatu adha mo omatompelo gokukala twa inekela meuvaneko lyaJehova li na ko nasha nOparadisa. Otadhi ti: “Ngoka a kuutumba koshipangelapundi, okwa popi a ti: ‘Tala, ngashingeyi iinima ayihe otandi yi ningi iipe!’ Okwa lombwele ndje wo a ti: ‘Nyola oohapu ndhika, oshoka odhoshili nodhi shi okwiinekelwa.’ Opo ihe okwa popi a ti: ‘Sha gwanithwa! Ongame Alfa naOmega.’ Etameko nehulilo.’” — Eh. 21:5, 6a.

6. Omolwashike oohapu ndhoka tadhi a dhika mEhololo 21:5, 6 tadhi koleke einekelo lyetu momauvaneko gaKalunga?

6 Omolwashike oohapu ndhoka dhOmbiimbeli tadhi koleke einekelo lyetu muJehova? Moovelise ndhika, shoka Jehova ta ningi otashi vulu okuyelekanithwa nokushaina ondokumende moka te tu shilipaleke kutya ota ka gwanitha po euvaneko lye. Euvaneko ndyoka otali adhika mEhololo. 21:3, 4. Ihe movelise 5 no 6, okushaina kwaJehova, oku shi popya pathaneko, otaku tu shilipaleke kutya euvaneko ndyoka otali ka gwanithwa shili. Natu ka taleni nkene Jehova he tu shilipaleke kutya otatu vulu okukala twe mu inekela.

7. Oshike sha ikalekelwa kombinga yeshilipaleko lyaKalunga, nomolwashike uushili mboka wa simanenena?

7 Ovelise 5 oya tameka nuutumbulilo tawu ti: “Ngoka a kuutumba koshipangelapundi, okwa popi a ti.” (Eh. 21:5a) Oohapu ndhika odha ikalekelwa, molwaashoka membo lyEhololo odha holoka mo iikando itatu, moka Jehova ta popi ye mwene. Ehunganeko ndyoka inali popiwa komuyengeli omunankondo, nenge kuJesus omuyumudhwa, ihe okuJehova ye mwene. Uumbangi mboka otawu tu shilipaleke kutya otatu vulu okwiinekela shoka ta ka popya. Omolwashike tatu tile ngawo? Omolwaashoka Jehova ‘iha fundju.’ (Tit. 1:2) Shino otashi koleke oohapu ndhoka dhi li mEhololo 21:5, 6 kutya otadhi ka gwanithwa shili.

“TALA, NGASHINGEYI IINIMA AYIHE OTANDI YI NINGI IIPE!”

8. Jehova okwa shilipaleka ngiini kutya omauvaneko ge otaga ka gwanithwa shili? (Jesaja 46:10)

8 Ngashingeyi natu taleni oshitya “Tala!” (Eh. 21:5) Oshitya shOshigreka shoka sha tolokwa “tala,” osha longithwa olundji membo lyEhololo. Embo limwe olya ti kutya oshitya shoka osha longithwa “nelalakano shi ningithe omuleshi a kale e na ohokwe mwaashoka tashi landula ko.” Konima sho Kalunga a ti “tala,” okwa landulitha ko shike? Okwa ti: “Iinima ayihe otandi yi ningi iipe.” Jehova ota ka ninga omalunduluko ngoka monakuyiwa, ihe molwaashoka oku na uushili kutya ote ke ga gwanitha po, okwe ga popi ga fa ga gwanithwa nale. — Lesha Jesaja 46:10.

9. (a) Uutumbulilo “iinima ayihe otandi yi ningi iipe” otawu popi kombinga yiilonga yaJehova iyali yini? (b) Oshike tashi ka ningilwa “egulu” nosho wo ‘evi’ lyokunena?

9 Natu ka konakoneni uutumbulilo mboka tawu adhika mEhololo 21:5: “Iinima ayihe otandi yi ningi iipe!” Shono osha hala okutya shike? Uutumbulilo mboka otawu ulike kiinima iyali mbyoka Jehova ha ningi. Shotango, Jehova ota ka pingena po shike? Ehololo 21:1, otayi ti: “Egulu lyotango nevi lyotango oya hulu po.” Egulu lyotango otali thaneke omapangelo gopapolotika ngoka ga nwetha mo kuSatana noondemoni dhe. (Mat. 4:8, 9; 1 Joh. 5:19) Omathimbo gamwe Ombiimbeli ohayi longitha oshitya ‘evi’ tashi ulike kaantu mboka ye li ko. (Gen. 11:1; Eps. 96:1) Onkee ano ‘evi lyotango’ otali thaneke uulipamwe waantu aakolokoshi mboka ye li ko kunena. Jehova ita ka hwepopaleka owala “egulu” nosho wo ‘evi’ lyokunena, pehala lyaashono, ote ke yi pingena po thiluthilu. Ota ka pingena po egulu nosho wo evi ndyoka ‘negulu epe nevi epe,’ sha hala okutya, epangelo epe nosho wo uulipamwe uupe waantu.  

10. Oshike shono Jehova ta ka ninga oshipe?

10 MEhololo 21:5, otatu lesha mo shi na ko nasha naashoka Jehova a popi kombinga yiinima mbyoka ta ka ninga iipe. Ndhindhilika kutya Jehova ina tya: “Otandi ka shitulula po iinima ayihe iipe.” Ihe pehala lyaashono, okwa ti: “Iinima ayihe otandi yi ningi iipe!” Jehova ota ka ningitha evi li kale lya fa epe, sho tali ka kala ngaashi lya li petameko. Aantu ote ke ya ninga aape, sho te ke ya shuna megwaneneno. Jesaja okwa hunganeka kutya Jehova ota ka ninga evi alihe li kale ehala ewanawa ngaashi oshikunino shaEden. Atuheni ote ke tu ninga aape mokwaaludha kehe gumwe gwomutse thiluthilu. Iitiningili, aaposi oombolo otaya ka aluka thiluthilu, nokuli noonakusa otaya ka yumudhwa. — Jes. 25:8; 35:1-7.

‘OOHAPU NDHIKA DHOSHILI NODHI SHI OKWIINEKELWA, ODHA GWANITHWA’

11. Mbela oshike shono Jehova a li a lombwele Johannes a ninge, nomolwashike?

11 Oshike ishewe Kalunga a popi tashi tu shilipaleke tu kale twe mu inekela? Jehova okwa li a lombwele Johannes a ti: “Nyola oohapu ndhika, oshoka odhoshili nodhi shi okwiinekelwa.” (Eh. 21:5) Jehova kali owala a lombwele Johannes a ‘nyole,’ ihe okwe mu pe etompelo kutya omolwashike e na ‘okunyola.’ Okwa ti: “Oshoka odhoshili nodhi shi okwiinekelwa.” Otwa pandula sho Johannes a li a vulika kelombwelo lyaJehova ‘lyokunyola.’ Oshizemo, otatu vulu okulesha kombinga yeuvaneko lyaKalunga lyOparadisa nokutedhatedha komalalekonuuyamba ngoka ge tu tegelela monakuyiwa.

12. Omolwashike Jehova a ti: “Sha gwanithwa!”

12 Kalunga okwa popi ishewe shike? Okwa ti: “Sha gwanithwa!” (Eh. 21:6) Pompito ndjono Jehova ota popi a fa a gwanitha nale iinima ayihe mbyoka a uvaneka kombinga yOparadisa. Ota vulu okupopya ngawo, molwaashoka kapu na shoka tashi mu imbi a gwanithe po elalakano lye. Okwa popya wo oshinima shoka tashi vulu oku tu shilipaleka kutya euvaneko lye otali ka gwanithwa shili. Oshinima shono oshini?

“ONGAME ALFA NAOMEGA”

13. Omolwashike Jehova a ti: “Ongame Alfa naOmega”?

13 Ngaashi sha popiwa metetekelo, Jehova okwa li a popi lwiikando itatu naJohannes memoniko. (Eh. 1:8; 21:5, 6; 22:13) Pompito kehe, Jehova okwa li a popi uutumbulilo wa faathana: “Ongame Alfa naOmega.” Ondanda ndjoka ya tolokwa Alfa oyo ya tameka noalfabeta yOshigreka, omanga ndjoka ya tolokwa Omega oyo yahugunina moalfabeta ndjoka. Sho Jehova a ti kutya oye “Alfa naOmega,” okwe shi ningi, opo e tu kwathele tu uve ko kutya uuna a tameke oshinima, oku na oku shi manitha.

Uuna Jehova a tameke sha, ohe shi gwanitha (Tala okatendo 14, 17)

14. (a) Gandja oshiholelwa shuuna Jehova a li a ti “Alfa” nuuna ta ka popya pathaneko ta ti, ‘Omega.’ (b) Eshilipaleko lini tali adhika muGenesis 2:1-3?

14 Sho Jehova a shiti Adam naEva okwa li e ya lombwele elalakano lye li na ko nasha naantu nosho wo nevi. Ombiimbeli oya ti: “Okwe ya yambeke, e ta ti: ‘Valathaneni ne mu indjipale nokuudha evi alihe, li tuleni mepangelo lyeni.’” (Gen. 1:28) Pompito ndjoka, Jehova okwa li a fa ta ti oye “Alfa.” Oshoka okwa popi sha yela elalakano lye ndyono kutya ethimbo otali ke ya, sho oluvalo lwaAdam naEva oluvuliki talu ka udha evi noku li ninga oparadisa. Monakuyiwa, uuna elalakano lye lya gwanithwa, Jehova ota ka kala a fa ta ti oye ‘Omega.’ Sho Jehova a mana okushita ‘egulu nevi noongundu dhayo adhihe,’ okwa li a popi sha shoka tashi ulike kutya elalakano lye otali ka gwanithwa shili. Oshinima shoka otashi adhika muGenesis 2:1-3. (Lesha.) Jehova okwa li a ti kutya esiku etiheyali eyapuki. Shoka osha hala okutya shike? Jehova okwa li a tsu omuthindo kutya ke na siku a ndope okugwanitha po elalakano lye li na ko nasha naantu nosho wo nevi. Shoka otashi ka gwanithwa thiluthilu pehulilo lyesiku etiheyali. 

15. Omolwashike tashi vulika Satana a li ta dhiladhila kutya ota ka imba Kalunga a gwanithe po elalakano lye li na ko nasha naantu?

15 Sho Adam naEva ya tukululile Jehova oshipotha, oya ningi aalunde. Oya taambekidha uulunde mboka nosho wo eso koluvalo lwawo. (Rom. 5:12) Omolwoshipotha shono, Satana okwa li a fa a ya elalakano lyaKalunga moshipala, lyokuudhitha evi naantu ya gwanenena nohaya vulika kuKalunga. Shono okwa li e shi ningi, opo ando Jehova a kale itaa wapa okupopya kutya oye ‘Omega.’ Otashi vulika a li ta dhiladhila kutya Jehova ita ka gwanitha po we elalakano lye. Satana otashi vulika a li ta dhiladhila kutya Kalunga ota ka dhipaga Adam naEva nokushita po aaihokani yamwe ya gwanenena, opo a gwanithe po elalakano lye. Andola Kalunga okwe shi ningile, ando Ondiyapoli oye mu ula kutya omufundja. Omolwashike tatu tile ngawo? Oshoka ngaashi sha popiwa muGenesis 1:28, Jehova okwa uvaneka kutya oluvalo lwaAdam naEva otalu ka udhitha evi.

16. Omolwashike tashi vulika Satana a li ta dhiladhila kutya otaka ka vula oku ula Jehova omufundja?

16 Oshike ishewe Satana a li ta dhiladhila kutya otashi vulika Jehova osho a ka ninge? Otashi vulika a li ta dhiladhila kutya Jehova ota ka pitika Adam naEva ya mone aanona mboka kaaye na esiku ya ka kale ya gwanenena. (Omuuv. 7:20; Rom. 3:23) Andola shoka osha ningilwe, ando Ondiyapoli oya vulu oku ula Jehova kutya okwa ndopa okugwanitha po elalakano lye. Omolwashike tatu tile ngawo? Oshoka ando Jehova ina vula okugwanitha po elalakano lye lyokuudhitha eviparadisa noluvalo lwaAdam naEva lwa gwanenena.

17. Jehova okwa li a kandula po ngiini uunashipotha waSatana nowaantu yotango, noshizemo otashi ka kala shini? (Tala wo ethano.)

17 Jehova okwa kandula po uunashipotha mboka wa etithwa kuSatana nosho wo kaantu yotango momukalo ngoka Satana a li inaa dhiladhila. (Eps. 92:5) Jehova okwa li a pitike Adam naEva ya mone aanona, nokungawo, okwe shi ulike kutya ye ke shi omufundja. Ngele Jehova okwa popi kutya ota ka ninga sha, ohe shi ningi. Okwa li a shilipaleke kutya elalakano lye otali ka gwanithwa mokugandja ‘oluvalo’ ndoka lwa li talu ka hupitha oluvalo lwaAdam naEva oluvuliki. (Gen. 3:15; 22:18) Satana kali e na iitya nomatumbulo sho a mono nkene Jehova a ningi elongekidho lyekuliloyambo. Oshike tatu tile ngawo? Oshoka elongekidho ndyoka otali tu ulukile kutya Kalunga ki ihole ye mwene. (Mat. 20:28; Joh. 3:16) Satana uukwatya mboka ke wu na, molwaashoka okwi ihole ye mwene. Omolwekuliloyambo oluvalo lwaAdam naEva ngashingeyi olu na etegameno lyashike? Pehulilo lyEyuvimumvo, oyana yaAdam naEva mboka aavuliki otaya ka kala meviparadisa ngaashi sha li naanaa elalakano lyaJehova lyopetameko. Uuna ethimbo ndyono lya thiki, Jehova ota ka popya pathaneko ta ti oye ‘Omega.’

NKENE TATU VULU OKUKOLEKA EINEKELO LYETU MEUVANEKO LYAJEHOVA LYOPARADISA

18. Omatompelo gatatu geni Kalunga e tu pa? (Tala wo oshimpungu, “ Omatompelo gatatu kombinga yokwiinekela meuvaneko lyaJehova.”)

18 Mokutala kwaashoka twa zi nokukundathana, oshike she tu tompa tu lombwele yalwe kutya euvaneko lyaKalunga li na ko nasha nOparadisa otali ka gwanithwa shili? Etompelo lyotango, Jehova ye mwene oye a ninga euvaneko ndyoka. Ehololo olya ti: “Ngoka a kuutumba koshipangelapundi okwa popi a ti: ‘Tala, ngashingeyi iinima ayihe otandi yi ningi iipe.’” Jehova oku na uunongo, oonkondo nosho wo ehalo lyokugwanitha po euvaneko lye. Etiyali, kehe shimwe shoka Jehova a uvaneka kutya otashi ka gwanithwa, pataloko lye ohashi kala sha fa sha gwanithwa nale. Nomolwaashoka a popya mOmbiimbeli a ti: ‘Oohapu ndhika, odhoshili. Sha gwanithwa!’ Etitatu, uuna Jehova a tameke oshinima shontumba ohe shi longo sigo sha pu thiluthilu, ngaashi sha kolekwa kuutumbulilo mboka tawu ti: “Ongame Alfa naOmega.” Jehova ote ke shi ulika kutya Satana omufundja, noita vulu okuya elalakano lye moshipala.

19. Ngele aantu oya limbililwa shi na ko nasha neuvaneko lyOparadisa, oshike to vulu okuninga?

19 Dhimbulukwa kutya oshikando kehe to lombwele aantu muukalele kutya Kalunga ota ka gwanitha po shili omalalakano ge, ohashi koleke einekelo lyoye momauvaneko ge. Oto ka ninga po shike ngele owa leshele omuntu euvaneko tali hekeleke ndyoka li li mEhololo 21:4 li na ko nasha nOparadisa ndjoka tayi ya, e ta pula ta ti: “Oohapu ndhoka otadhi ka gwanithwa ngaa shili?” Oto vulu oku mu leshela noku mu yelithila ovelise 5 no 6. Mu kwathela a mone kutya Jehova ota ka gwanitha po shili euvaneko lye. — Jes. 65:16.

EIMBILO 145 Euvaneko lyaKalunga lyOparadisa

a Oshitopolwa shino otashi tu shilipaleke kutya Jehova ota ka gwanitha po shili euvaneko lye li na ko nasha nOparadisa. Ethimbo kehe tatu lombwele yalwe kombinga yeshilipaleko ndyoka, ohatu koleke einekelo lyetu momauvaneko gaJehova.