Tlholo e re Ruta Eng?

“Hle kgopela diruiwa, tšona di tla go ruta; le dinonyana tša magodimo gomme di tla go botša. Goba bontšha kgahlego ka lefase gomme le tla go ruta; le dihlapi tša lewatle di tla go botša.”​—JOBO 12:7, 8.

MENGWAGENG yeo e sa tšwago go feta, borasaense le baentšeneare ba ile ba ithuta go dimela le diphoofolo. Ba ile ba ithuta le go ekiša tsela yeo diphoofolo le dimela di hlamilwego ka yona. Ka go dira bjalo, ba leka go hlama dilo tše difsa le go kaonefatša metšhene yeo e šetšego e le gona. Ge o dutše o naganišiša ka mehlala e latelago, ipotšiše gore: ‘Ke mang yo a swanetšwego ke go retwa tseleng yeo dilo tšeo di hlamilwego?’

Go Ithuta Maphegong a Hlapi Yeo e Bitšwago Whale

Ke’ng seo bahlami ba difofane ba ka ithutago sona hlaping yeo e bitšwago humpback whale? Ba ka ithuta mo gontši ka hlapi ye. Humpback whale e kgolo e imela boima bjo bo lekanago le bja lori yeo e tletšego ka dilo. E bile e na le mmele wa makgwakgwa le maphego a magolo. Hlapi ye ya botelele bja dimithara tše 12, e kitima ka tsela e makatšago ka meetseng. Ka mohlala, ge hlapi ye e nyaka go ja, e rutha e eya godimo, gomme ya dira mahulo goba maphilo ao okarego ke nete go dikologa moo go nago le dihlapi. Maphilo ao a dira gore dihlapi tšeo di se be le moo di tšhabelago gona. Ke moka, hlapi ye ya whale kapejana ya ja dihlapi tšeo, goba ya di kwametša.

Seo se kgahlilego banyakišiši kudu ke tsela yeo hlapi ye ya mmele wa makgwakgwa e kgonago go retologa gabonolo ka yona. Ba hweditše gore e thušwa ke tsela yeo maphego a yona a bopegilego ka yona. Morumo wa ka pele wa maphego a yona ga o boreledi go swana le maphego a sefofane, eupša o na le dinkokomana tšeo di nago le dintlhana tšeo di bitšwago di-tubercle.

Ge whale e dutše e thala ka meetseng, dinkokomana tšeo di e kukela godimo gore e se ye fase. Seo se direga bjang? Makasine wa Natural History o hlalosa gore dinkokomana tšeo di dira gore meetse a fete ka lebelo ka godimo ga lephego. Meetse ao a thelela le go biloga, gaešita le ge whale e hlatloga moo go rotogelago.

Selo se seo banyakišiši ba se hweditšego se ka hola bahlami bjang? Go bonagala maphego a difofane ao a hlamilwego go ekišwa maphego a whale, a be a tla nyaka gore a hlomesetšwe maphegwana a sego kae, goba metšhene e mengwe yeo e bego e tla laola moya gore sefofane se kgone go fofa gabotse. Maphego ao a be a tla šoma gabotse, e bile gwa ba bonolo gore a hlokomelwe le go lokišwa. John Long, e lego setsebi sa boitšhišinyo bja mebele, o re ‘mohlomongwe kgaufsinyane re tla bona sefofane se sengwe le se sengwe se na le dinkokomana tšeo di swanago le tšeo di lego maphegong a hlapi e kgolo yeo e bitšwago humpback whale.’

Go Ekiša Maphego a Nonyana Yeo e Bitšwago Seagull

Ke nnete gore baentšeneare ba ekišitše sebopego sa maphego a dinonyana ge ba be ba dira maphego a difofane. Lega go le bjalo, ga se kgale ba kaonefaditše tsela yeo ba dirilego maphego a difofane ka yona. Makasine wa New Scientist o re: “Banyakišiši ba Yunibesithing ya Florida ba ile ba dira sefofane se sefsa seo e lego sa maitirelo, seo se sepedišwago ka remouto. Le gona, ba ile ba dira gore ge se le lefaufaung se kgone go akalala goba go bula maphego, se kgone go ya godimo le fase, le go namelela ka lebelo go swana le nonyana ye.”

Di-seagull di fofa ka tsela e kgahlišago kudu ka go koba maphego a tšona malokololong (joints) a ditšung le a magetleng. Makasine woo wa New Scientist o re baentšeneare ba ile ba ekiša go kobakobega ga maphego a dinonyana tše, ge ba be ba hlama “sefofane seo sa bogolo bja disenthimithara tše 61, seo se bego se diriša motšhene o monyenyane go laola ditšhipi tšeo di kgomaganego tšeo di sepedišago maphego a sona.” Maphego a ao a hlamilwego ka bohlale kudu a dira gore sefofane seo se senyenyane se kgone go akalala le go sepela ka lehlakore ge se fofa gare ga meago e metelele. Bašomi ba bangwe ba tša bohlabani ba nyaka go hlama sefofane se se bjalo seo se laolegago gabonolo, gore se tle se dirišwe ge go tsongwa dibetša tša dikhemikhale goba tše di rwelego ditwatši metseng e megolo.

Go Ekiša Maoto a Mokgaditswane Woo o Bitšwago Gecko

Batho ba ka ithuta mo gontši ka digagabi. Ka mohlala, mokgaditswane o monyenyane woo o bitšwago gecko, o kgona go namela leboto, le go kgomarela siling o sa wele fase. Ge e le gabotse, le ka Beibeleng, mokgaditswane wo o tsebega ka go ba le bokgoni bja go kgomarela dilo. (Diema 30:28) Ke’ng seo se thušago mokgaditswane wo gore o kgone go kgomarela dilo o sa we?

O thušwa ke maboyana ao a khupeditšego maoto a wona. Maboyana ao, a dira gore o kgone go kgomarela le dilo tša go thelela, tša go swana le galase. Le gona maoto a mokgaditswane wo, ga a na glue goba sekgomaretši. Go e na le moo, maboyana ao a lego moo maotong ao, a na le matlakgogedi (molecular) ao a thušago mokgaditswane wo gore o kgone go kgomarela dilo. Matlakgogedi a mangwe ao a tsebjago e le van der Waals, a thuša mokgaditswane wo gore o kgone go kgomarela moo o sepelago gona. Ka ge matlakgogedi a lefase (force of gravity) a feta matlakgogedi a mabedi ao re sa tšwago go bolela ka ona, se se dira gore rena batho re se kgone go namela maboto go swana le mekgaditswane ye. Eupša, maboyana ao a lego maotong a mokgaditswane wo o bitšwago gecko, a thuša gore o kgone go kgomarela leboto. Le gona, matlakgogedi ao a van der Waals, ge a oketšega gomme a kopana le maboyana a mantši ao a lego maotong a mokgaditswane wo, a dira gore maoto ao a be le matla a mantši ao a thušago mokgaditswane wo go rwala boima bja mmele wa wona.

Bokgoni bja mokgaditswane wo bja go kgomarela dilo, bo ka hola batho bjang? Dilo tša go kgomaretša tšeo di dirilwego go ekišwa mokgaditswane wo o bitšwago gecko, di ka dirišwa ge go sa dirišwe dikgomaretši tšeo di bitšwago Velcro, tšeo le tšona di dirilwego go ekišwa tlhago. * Kuranta ya The Economist e bolela ka monyakišiši yo mongwe yoo a ilego a bolela gore, dilo tšeo di dirilwego ka “thapo yeo e dirilwego ka maboya ao a tšwago maotong a mokgaditswane wo o bitšwago gecko, e ka dirišwa dilong tša kalafo. Eupša e ka dirišwa mo go sa nyakegego gore go dirišwe dikgomaretši tšeo di dirilwego ka dikhemikhale.”

Ke Mang yo a Swanelwago ke Theto?

Go oketša go dilo tšeo re boletšego ka tšona, mokgatlo wa National Aeronautics and Space Administration (NASA) o hlama roboto ya maoto a seswai yeo e sepelago go swana le phepheng. Ka lehlakoreng le lengwe, baentšeneare ba kua Finland ba šetše ba hlamile terekere ya maotwana a tshelelago, yeo e kgonago go namelela mafelong ao go lego thata go a namela go etša kamoo khunkhwane e kgolo e a namelago ka gona. Le gona, banyakišiši ba bangwe ba hlamile lešela leo okarego le hlatlagane, leo le ekišago tsela yeo dikhoune tša mophaene di bulago le go tswalela ka yona. E bile khamphani yeo e dirago dikoloi, e dirile koloi yeo e sepelelago fase, yeo e ekišago tsela e makatšago yeo hlapi e bitšwago boxfish e bopilwego ka yona. Mola banyakišiši ba bangwe ba nyakišiša gore ba ka dira bjang selo seo se ka swarago letšhogo, go thuša motho gore ge a tšhogile se šireletše sefega goba kgara ya gagwe. Ba nyakišiša se ba ekiša dikgapetla tša kgopa yeo e bitšwago abalone.

Tlholo e thušitše batho gore ba tle ka dikgopolo tše dibotse ge ba nyaka go hlama dilo, moo e lego gore banyakišiši ba ile ba tšea dilo tšeo ba ithutilego tšona tlholong, ba di boloka dikhomphutheng tša bona. Ka go re’alo, dilo tše dintši tšeo ba šetšego ba di hlamile, di ekišitše tlholo. Makasine wa The Economist o re ge borasaense ba “hwetša mathata ge ba hlama dilo,” ba ya boitsebišong bjoo ba bo bolokilego dikhomphutheng tša bona, gomme ba hwetša tharollo. Boitsebišo ka moka bja mabapi le tlholo, ba bo šireleditše gore bo se ke bja dirišwa ke mang le mang. Gantši boitsebišong bjoo, go tsena motho goba khamphani yeo e bolokago boitsebišo bjo bofsa goba motšhene. Ge Makasine wa The Economist o bolela ka boitsebišo bjoo, o re: “Banyakišiši ba tšea boitsebišo bjo ba bo bolokilego ka dikhomphutheng tša bona e le bja maemo a godimo kudu, e le ge ba gatelela taba ya gore ba ka se kgone go hlama dilo ntle le gore ba ekiše tlhago.”

Go tlile bjang gore tlhago e dire gore batho ba be le dikgopolo tše ka moka tše bohlale? Go e na le gore banyakišiši ba bantši ba rete motho yoo a dirilego dilo tša tlhago, bona ba bolela gore dilo tšeo tša tlhago tšeo borasaense ba di ekišago, di itirile. Lega go le bjalo, banyakišiši ba bangwe ga ba dumelelane le bona. Ka mohlala, ka 2005, setsebi se sengwe sa diphedi tše dinyenyane e lego Michael J. Behe, se ngwadile ka makasineng wa The New York Times gore: “Ge re lebelela tsela e makatšago yeo dilo tša tlhago di hlamilwego ka yona, ga se gore re hloka bohlatse bjo bo bontšhago gore dilo tšeo di itirile, taba ye e no ba molaleng.” O ile a phetha ka gore: “Ge e ba go le molaleng gore selo se itšego sa tlhago se hlamilwe ka tsela e makatšago, ga se ra swanela go ikgakantšha goba go se hlokomologa.”

Ruri moentšineare yo a hlamilego lephego la sefofane le le šireletšegilego, leo le šomago gabotse kudu, o be a tla swanelwa ke go retwa ka selo seo a se hlamilego. Ka mo go swanago, motho yo a hlamilego lešela leo le kgotsofatšago la diaparo, goba koloi yeo e šomago gabotse kudu, o swanelwa ke go retwa ka selo seo a se hlamilego. Ge e le gabotse, motho yo a hlamago selo se itšego ka go kopiša selo seo se hlamilwego ke motho yo mongwe, eupša a palelwa ke go nea mohlami yoo theto, a ka tšewa e le sekebekwa, goba a bonwa molato.

Bjale nagana ka taba ye: Na ke mo go kwagalago gore banyakišiši bao ba rutegilego kudu, ba ekiše tlhago ka tsela e sa kgahlišego go rarolla mathata a bona a magolo, ao ba kopanago le ona ge ba hlama dilo? Ruri taba yeo ga e kwagale! Sa go makatša ke gore go e na le gore ba rete motho yo bohlale, yoo a hlamilego dilo tšeo, ba no re dilo di itirile. Ge e ba motho yo a hlamago selo se itšego a kopiša tlhago go nyakega gore a be bohlale, gona go ra gore motho yoo a hlamilego selo seo a sa kopiše selo, o bohlale le go feta. Bjale ke mang yo a swanelwago ke go retwa, na ke motho yoo a hlamilego selo seo, goba ke motho yoo a ekišitšego selo seo se hlamilwego?

Phetho Yeo e Kwagalago

Ka morago ga gore batho ba bantši ba hlahlobišiše tsela yeo dilo tša tlhago di hlamilwego ka yona, ba ile ba dumelelana le mopsalme yoo a itšego: “Mediro ya gago ke e mentši gakaakang, wena Jehofa! Ka moka ga yona o e dirile ka bohlale. Lefase le tletše dilo tšeo o di tšweleditšego.” (Psalme 104:24) Paulo yoo le yena e bego e le mongwadi wa Beibele, o ile a bolela mantšu a swanago. O itše: “Gobane dika tša [Modimo] tše di sa bonagalego di bonwa gabotse go tloga tlholong ya lefase go ya pele, gobane di hlathwa ka dilo tšeo di dirilwego, ke gore matla a gagwe a neng le neng le Bomodimo bja gagwe.”—Baroma 1:19, 20.

Lega go le bjalo, batho ba bantši bao ba hlomphago Lentšu la Modimo le go dumela go Modimo, ba ka bolela gore Modimo a ka ba a dirile gore dilo di itire, gore di tšweletše dilo tše dibotse tša tlhago. Eupša Beibele yona e reng tabeng ye?

[Mongwalo wa tlase]

 [Seswantšho go letlakala 5]

Go tla bjang gore tlholo e thuše batho gore ba tle ka dikgopolo tše dibotse ge ba nyaka go hlama dilo?

 [Seswantšho go letlakala 6]

Ke mang yo a hlamilego dilo tša tlhago?

 [Lepokisi/​Diswantšho go letlakala 7]

Ge e ba motho yo a hlamago selo se itšego a kopiša tlhago a swanetše go ba bohlale, gona go ra gore motho yoo a hlamilego selo seo, o bohlale le go feta

Maoto a gecko ga a tlole ditšhila, moo a gatilego gona ga go bonagale, a kgona go kgomarela mafelo a mantši, ntle le moo go tloditšwego khemikhale yeo e bitšwago Teflon. E bile a kgona go kgomarela dilo gabonolo, le go a tloša gabonolo. Banyakišiši ba leka go a ekiša

Koloi yeo e dirilwego go ekišwa hlapi yeo e bitšwago boxfish

[Credit Lines]

Sefofane: Kristen Bartlett/Yunibesithi ya kua Florida; maoto a gecko: Breck P. Kent; box fish le koloi: Mercedes-Benz USA

Sefofane seo se dirilwego go ekišwa maphego a nonyana yeo e bitšwago seagull

 [Lepokisi/​Diswantšho go letlakala 8]

DIPHEDI TŠEO DI NAGO LE BOHLALE KA TLHAGO

Tsela yeo diphedi tše dintši di ralalago le lefase ka yona gore di hwetše moo di ka dulago gona, e bontšha gore “di bohlale ka tlhago.” (Diema 30:24, 25) A re boleleng ka mehlala ye e mebedi.

▪ Tsela Yeo Ditšhoši di Sepelago ka Yona. Ge ditšhoši di ile go nyaka dijo, di kgona go boela bjang moo di dulago gona? Banyakišiši ba kua United Kingdom, ba lemogile gore ditšhoši di tlogela monkgo tseleng yeo di fetilego go yona, gomme tše dingwe di diriša mokgwa o itšego wa dipalo gore di tle di hwetše moo di dulago gona gabonolo. Ka mohlala, makasine wa New Scientist o re ditšhoši tšeo di bitšwago pharaoh, “di itirela tsela go tloga mo di dulago gona gomme ge di fihla kua pele, di arola tsela yeo ka dikarolo tše pedi.” Ke’ng seo se kgahlišago ka tsela yeo ditšhoši tše di sepelago ka yona? Ka ge tšhoši e na le bohlale bja tlhago, ge e fihla mo tsela e aroganego gona, e tšea tsela yeo e e lebišago moo e dulago gona. Makasine wo o tšwela pele ka gore, “Mokgwa wa gore ditšhoši di diriša dipalo, o di thuša gore di se ke tša lebala tsela ya go ya moo di dulago gona, le gore di se ke tša kgobokana felo go tee. Ka ge di tla be di arogantše tsela ka dikarolo tše pedi, tše dingwe di kgona go sepela ka letsogong la le letona la tsela yeo, mola tše dingwe di kgona go sepela ka letsogong la le letshadi la tsela yeo.”

▪ Dilo Tšeo di Thušago Dinonyana go Bona Moo di Yago Gona. Dinonyana tše dintši di kgona go bona gabotse mafelo a kgole a moo di yago gona, e bile di kgona go bona mafelo ao go sa šetšwe gore leratadima le bjang. Di kgona bjang? Banyakišiši ba hweditše gore dinonyana di diriša matlakgogedi a lefase gore di tsebe moo di yago gona. Lega go le bjalo, kuranta e nngwe ya Science e bolela gore “matlakgogedi a lefase a fapana go ya ka mafelo, le gona ga se ka mehla a šupago ka leboa.” Ke’ng seo se thušago dinonyana tšeo di hudugago gore di se ke tša timela? Go bonagala mantšiboeng a mangwe le a mangwe, dinonyana di beakanya gabotse khamphase ya tšona ya tlhago yeo e di thušago go bona tsela gore e kgone go di hlahla. Ka ge go dikela ga letšatši go fetoga go ya le ka lefelo le dihla, kuranta yeo e bontšha gore banyakišiši ba nagana gore dinonyana tše di ka ba di thušwa “ke diphetogo tšeo, go tseba gore ke sehla sefe mo ngwageng.”

Ke mang a rutilego ditšhoši go kwešiša dipalo? Ke mang yo a neilego dinonyana bjoko bja go kwešiša dilo, bokgoni bja go tseba moo di yago gona, le bokgoni bja go tseba nako? Na di itirile? Goba na di dirilwe ke Mmopi yo bohlale?

[Credit Line]

© E.J.H. Robinson 2004