Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dira Diphetho tše Bohlale Bofseng bja Gago

Dira Diphetho tše Bohlale Bofseng bja Gago

“Lena masogana le lena dikgarebe, . . . tumišang leina la Jehofa.”—PS. 148:12, 13.

1. Ke dilo dife tše di kgahlišago tšeo bafsa ba bantši ba Bakriste ba di thabelago?

RE PHELA dinakong tše di kgahlišago kudu. Batho ba dimilione go tšwa ditšhabeng ka moka ba kgeregela borapeding bja therešo go feta le ge e le neng pele historing. (Kut. 7:9, 10) Bafsa ba bantši ba thabela diphihlelo tše di thabišago kudu ge ba dutše ba thuša batho ba bangwe go kwešiša ditherešo tša Beibele tše di phološago maphelo. (Kut. 22:17) Bafsa ba bangwe ba swara dithuto tša Beibele, ba thuša batho go thabela bophelo bjo bokaone. Ba bangwe ba bolela ditaba tše dibotse ka mafolofolo ditšhemong tša maleme a šele. (Ps. 110:3; Jes. 52:7) O ka kgatha tema bjang ka botlalo medirong e kgotsofatšago yeo batho ba Jehofa ba e dirago?

2. Mohlala wa Timotheo o bontšha bjang gore Jehofa o ikemišeditše go diriša bafsa? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

2 Ka ge o le mofsa, o ka dira diphetho tšeo di tlago go go bulela dibaka tše di thabišago tirelong ya Modimo. Ka mohlala, go bonagala Timotheo wa kua Lisitara a ile a dira diphetho tše bohlale tšeo di ilego tša dira gore a kgethwe go ba moromiwa mohlomongwe ge a be a sa le mahlalagading goba mathomong a nywaga ya bo-20. (Dit. 16:1-3) Go bonagala eka ka moragonyana ga dikgwedi tše sego kae, ka morago ga gore baganetši ba šoro ba gapeletše moapostola Paulo go šia phuthego yeo e bego e sa tšwa go hlongwa kua Thesalonika, Paulo o ile a kgopela Timotheo yo mofsa gore a boele Thesalonika go yo matlafatša bana babo rena moo. (Dit. 17:5-15; 1 Bathes. 3:1, 2, 6)  Nagana kamoo Timotheo a ka bago a ile a ikwa ka gona ge a be a newa kabelo yeo!

PHETHO YA GAGO YA BOHLOKWAHLOKWA

3. Phetho e di phalago ka moka yeo o ka e dirago bophelong ke efe, gona o ka e dira neng?

3 Bofsa ke nako ya go dira diphetho tše bohlokwa. Eupša go na le phetho e nngwe ya bohlokwa go di feta ka moka—phetho ya gago ya go hlankela Jehofa. Nako ya maleba ya go dira phetho yeo ke efe? Jehofa o re: “Gopola Mmopi wa gago yo Mogolo matšatšing a bofseng bja gago.” (Mmo. 12:1) Tsela e nnoši yeo e amogelegago ya go “gopola” Jehofa ke ka go mo hlankela ka botlalo. (Doit. 10:12) Phetho e di phalago ka moka yeo o ka e dirago bophelong ke ya go hlankela Modimo ka pelo ya gago ka moka. E tla dira gore bophelo bja gago ka moka bo be le morero.—Ps. 71:5.

4. Ka ntle le go dira phetho ya go hlankela Jehofa, ke diphetho dife tše dingwe tše bohlokwa tšeo di tlago go kgoma tsela yeo o hlankelago Modimo ka yona?

4 Go ba gona, phetho ya gago ya go hlankela Jehofa ga se yona feela e kgomago bophelo bja gago. Ka mohlala, o ka ipotšiša gape ge e ba o tla tsena lenyalong, o tla nyalana le mang le gore o tla iphediša bjang. Diphetho tše le tšona di bohlokwa, eupša o tla ba o dira ka bohlale ge o ka thoma ka go dira phetho ya go hlankela Jehofa ka botlalo ka mo o ka kgonago. (Doit. 30:19, 20) Ka baka la’ng? Ka gobane diphetho tše di a nyalelana. Diphetho tšeo o tlago go di dira ka lenyalo le mošomo di tla kgoma tsela yeo o hlankelago Modimo ka yona. (Bapiša le Luka 14:16-20.) Ka mo go swanago, kganyogo ya gago ya go nyaka go hlankela Modimo e tla kgoma diphetho tšeo o tlago go di dira ka lenyalo le mošomo. Ka go re’alo, thoma pele ka go dira diphetho tše bohlokwa kudu.—Bafil. 1:10.

O TLA DIRA ENG BOFSENG BJA GAGO?

5, 6. Anega kamoo go dira diphetho tše dibotse go ka bago le mafelelo a mabotse. (Bona le sehlogo se se rego, “Seo ke se Kgethilego ge ke be ke sa le Ngwana,” seo se lego tokollong ye.)

5 Ge o se na go kgetha go hlankela Modimo, o ka thoma go naganišiša ka seo a nyakago o se dira, e bile o ka dira phetho ya gore o tla mo hlankela bjang. Ngwanabo rena yo mongwe wa Mojapane o ngwadile gore: “Ge ke be ke na le nywaga e 14, ke ile ka sepela le mogolo yo mongwe tšhemong yo a ilego a lemoga gore ke be ke sa thabele tšhemo. O ile a bolela le nna ka botho a re: ‘Yuichiro, eya gae. Ge o fihlile, o dule tesekeng ya gago gomme o naganišiše ka seo Jehofa a go diretšego sona.’ Ke ile ka dira bjalo. Ge e le gabotse, ke ile ka tšwela pele ke naganišiša le go rapela ka matšatši a mmalwanyana. Ganyenyane-ganyenyane ke ile ka thoma go fetoga. Go se go ye kae, ke ile ka thabela go hlankela Jehofa. Ke ile ka thabela go bala ka baromiwa gomme ka thoma go nagana ka go hlankela Jehofa ka mo go oketšegilego.”

6 Yuichiro o tšwela pele ka gore: “Ke ile ka thoma go dira diphetho tšeo ka letšatši le lengwe di bego di tla nthuša gore ke hlankele Jehofa moše wa mawatle. Ka mohlala, ke ile ka kgetha go tsena klase ya go ithuta Seisemane. Ge ke feditše sekolo, ke ile ka kgetha mošomo wa nakwana wa go ruta batho Seisemane gore ke kgone go bula madibogo. Ge ke be ke na le nywaga e 20, ke ile ka thoma go ithuta Semongolia gomme ka etela sehlopha sa bagoeledi bao ba bolelago Semongolia. Ke moka ka morago ga nywaga e mebedi, ka 2007, ke ile ka etela Mongolia. Ge ke be ke le bodireding le ba bangwe ba babulamadibogo ba moo gomme ke bona gore batho ba bantši ba nyaka go tseba therešo, ke ile ka nyaka go hudugela moo gore ke yo thuša. Ke ile ka boela Japane ka fihla ka rulaganya dilo tša ka. Ke bile mmulamadibogo Mongolia ga e sa le go tloga ka April 2008. Bophelo ga bo bonolo mo. Eupša batho ba arabela gabotse ditabeng tše dibotse, e bile ke kgona go ba thuša go batamela go Jehofa. Ke nagana gore ke dirile phetho e botse go di phala tšohle bophelong.”

7. Ke diphetho dife tšeo re swanetšego go itirela tšona, gona Moshe o re beetše mohlala ofe o mobotse?

7 Motho yo mongwe le yo mongwe yo e lego  Hlatse ya Jehofa o swanetše go itirela phetho ya gore o tla diriša bophelo bja gagwe bjang. (Josh. 24:15) Re ka se go kgethele gore o tsene lenyalong, o nyalane le mang goba gore o kgethe mošomo ofe. Na o tla kgetha mošomo wo o tlago go nyaka gore o ithutele wona ka nakwana? Bafsa ba bangwe ba Bakriste ba dula metseng yeo e diilago; ba bangwe ba dula metseng yeo e hlabologilego. Le le bafsa lefaseng ka bophara, le fapana kudu ka dimelo, bokgoni, phihlelo, dilo tšeo le di ratago le tumelo. O ka hwetša gore le fapana kudu go etša kamoo bafsa ba Baheberu ba Egipita ya bogologolo ba bego ba fapana le Moshe ge e be e sa le yo mofsa. O be a ka thabela selo le ge e le sefe ka bogošing, mola Baheberu ba bangwe e be e le makgoba. (Ek. 1:13, 14; Dit. 7:21, 22) Go swana le wena, le bona ba be ba phela dinakong tše di kgahlišago kudu. (Ek. 19:4-6) Mofsa yo mongwe le yo mongwe wa bona o be a swanetše go kgetha seo a bego a tla se dira ka bophelo bja gagwe. Moshe o ile a dira phetho e botse.—Bala Baheberu 11:24-27.

8. Bafsa bao ba nyakago go dira diphetho bophelong ba ka thušwa ke’ng?

8 Jehofa o go thuša go dira diphetho tše bohlale bofseng bja gago. O go nea melao ya motheo yeo o ka e dirišago maemong a gago. (Ps. 32:8) Go oketša moo, batswadi ba gago ba Bakriste le bagolo ba phuthego ba ka go thuša go naganišiša kamoo o ka dirišago melao yeo ya motheo. (Die. 1:8, 9) Anke re ahlaahleng melao ya motheo e meraro ya ka Beibeleng yeo e ka go thušago go dira diphetho tše bohlale tšeo di tlago go kgoma bophelo bja gago ka tsela e holago.

MELAO YA MOTHEO E MERARO YA BEIBELE YEO E KA GO THUŠAGO

9. (a) Jehofa o re bontšhitše bjang tlhompho ka go re nea tokologo ya boikgethelo? (b) ‘Go tsoma Mmušo pele’ go re bulela dibaka dife?

9 Tsoma Mmušo wa Modimo pele le toko ya gagwe. (Bala Mateo 6:19-21, 24-26, 31-34.) Jehofa o re hlomphile ka go re nea tokologo ya boikgethelo. Ga a go laele gore o diriše nywaga e mekae ya bofsa bja gago go bolela ka Mmušo wa gagwe. Eupša Jesu o re neile molao wa motheo wo o ka re thušago wa gore re tsome Mmušo pele. Tsela yeo o dirišago seo a se boletšego e tla go bulela dibaka tša gore o bontšhe gore o rata Modimo gakaakang, o tshwenyega gakaakang ka baagišani ba gago le gore o tšeela godimo gakaakaang kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego. Ge o dutše o naganišiša ka lenyalo le mošomo, ipotšiše ge e ba dikgetho tša gago di tla bontšha gore o tshwenyega ka dinyakwa tša nama goba gore o fišegela Mmušo wa Modimo le toko ya gagwe.

10. Jesu o ile a thabišwa ke’ng, gona ke diphetho dife tšeo di tlago go go tlišetša lethabo?

10 Hwetša lethabo ka go hlankela ba bangwe. (Bala Ditiro 20:20, 21, 24, 35.) Jesu ka botho o re rutile molao wo wa motheo wa bohlokwa bophelong. E be e le motho yo a dulago a thabile ka gobane o be a dira thato ya Tatagwe, e sego ya gagwe. Jesu o ile a thabišwa ke go bona batho ba boleta ba amogela ditaba tše dibotse. (Luka 10:21; Joh. 4:34) Mohlomongwe le wena o šetše o latswitše lethabo leo le tlišwago ke go thuša batho ba bangwe. Ge e ba o thea diphetho tša gago tše dikgolo molaong wo wa motheo woo Jesu a re rutilego wona, ruri o tla thaba le go thabiša Jehofa.—Die. 27:11.

11. Ke ka baka la’ng Baruke a ile a se sa thaba, gona ke keletšo efe yeo Jehofa a ilego a mo nea yona?

11 Lethabo le legologolo le tlišwa ke go hlankela Jehofa. (Die. 16:20) Go bonagala mongwaledi wa Jeremia e lego Baruke a ile a lebala seo. Ka nako e nngwe, o ile a se sa thabela tirelo ya Jehofa. Jehofa o ile a mmotša gore: “O duletše go itsomela dilo tše dikgolo. O se ke wa di tsoma. Ka gobane šefa ke tlišetša nama ka moka bošula, . . . gomme ke tla go nea gore o ithopele moya wa gago bjalo ka dithebola mafelong ka moka ao o tla yago go ona.” (Jer. 45:3, 5) O nagana’ng? Ke’ng seo nkabego se ile sa thabiša Baruke? Na ke go tsoma dilo tše dikgolo goba go phologa phedišo ya Jerusalema e le mohlanka yo a botegago wa Modimo?—Jak. 1:12.

12. Ke phetho efe yeo e dirilego gore Ramiro a thabele bophelo?

 12 Ngwanabo rena yo mongwe yo a ilego a hwetša lethabo go hlankeleng ba bangwe ke Ramiro. O re: “Ke tšwa lapeng la go diila leo le dulago Dithabeng tša Andes. Ka gona ge mogolwake a be a re o tla ntefelela dithuto tša yunibesithi, ke ile ka re o ntšwela kae. Eupša ke be ke sa tšwa go kolobetšwa kopanong ya Dihlatse tša Jehofa gomme mmulamadibogo yo mongwe o be a nkgopetše gore ke tlo dira boboledi le yena torotswaneng e itšego. Ke ile ka ya moo, ka ithuta go kota batho meriri gomme ka ba le lefelo la go kotela meriri gore ke kgone go iphediša. Ge re dutše re ruta batho Beibele, ba bantši ba be ba arabela ka pelo e tšhweu. Ka morago, ke ile ka ya go kopanela le phuthego yeo e bego e sa tšwa go hlongwa ya leleme la tikologong yeo. Ga bjale ke na le nywaga e lesome ke le modiredi wa nako e tletšego. Ga go na mošomo le ge e le ofe wo o ka nneago lethabo leo ke le hwetšago go thušeng batho go ithuta ditaba tše dibotse ka segagabo bona.”

Ramiro o thabetše go hlankela Jehofa go tloga bofseng (Bona serapa 12)

13. Ke ka baka la’ng bofsa e le nako e botse ya go hlankela Jehofa ka botlalo?

13 Thabela go hlankela Jehofa bofseng bja gago. (Bala Mmoledi 12:1.) O se ke wa nagana gore o swanetše go hwetša mošomo wa go tsebalega pele o ka hlankela Jehofa. Bofsa ke nako e botse kudu ya go thoma go hlankela Jehofa ka botlalo. Bafsa ba bantši ga ba na boikarabelo bjo bogolo bja go hlokomela lapa e bile ba sa phetše gabotse le go ba le matšato a go phetha dikabelo tše thata. O ka rata go direla Jehofa eng bofseng bja gago? Mohlomongwe pakane ya gago ke go ba mmulamadibogo. O ka ba o nyaka go hlankela tšhemong ya leleme lešele. Goba mohlomongwe o bona ditsela tše dingwe tša go hlankela Jehofa ka botlalo phuthegong yeo o lego go yona gona bjale. Go sa šetšwe gore pakane ya gago ke efe tirelong ya Modimo, o swanetše go ba le mokgwa wa go iphediša. O tla kgetha mošomo wa mohuta mang, gona o tla ithutela wona ka nako e kaaka’ng?

 GO DIRIŠA MELAO YA MOTHEO YA BEIBELE GO DIRA DIPHETHO TŠE BOHLALE

14. O swanetše go ba šedi ka eng ge o lokišeletša bokamoso?

14 Melao ya motheo e meraro ya Beibele yeo re e ahlaahlilego e ka go thuša go kgetha mošomo wa maleba. Ga go pelaelo gore baeletši ba sekolong sa lena ba na le seo ba se tsebago ka mešomo yeo e hwetšagalago lefelong la geno. Goba mohlomongwe mohlankedi wa mmušo a ka go botša gore go na le mešomo ya mohuta ofe tikologong ya geno goba moo o nyakago go yo hlankela gona. Tsebišo ya mekerong ya ditaba le yona e ka go thuša—eupša o se ke wa ba madumelatšohle. Batho bao ba sa hlankelego Jehofa ba ka gokeletša pelo ya gago gore e rate lefase. (1 Joh. 2:15-17) Ge o nagana ka dilo tšeo lefase le di neago, pelo ya gago e ka go fora gabonolo.—Bala Diema 14:15; Jer. 17:9.

15, 16. Ke mang yo a ka go neago keletšo e botse ditabeng tša mošomo?

15 Ge o se na go tseba mošomo wo o o nyakago, o swanetše go hwetša keletšo e bohlale. (Die. 1:5) Ke mang yo a ka go thušago go kgetha mošomo wa maleba o diriša melao ya motheo ya Beibele? Theetša batho bao ba ratago Jehofa, bao ba go ratago le bao ba go tsebago gabotse le go tseba maemo a gago. Ba tla go thuša go itlhahloba gore o dire diphetho tše bohlale. Mohlomongwe seo ba tlago go go botša sona se tla go thuša gore o nagane gabedi ka dikgetho tša gago. Ruri o lehlogonolo ge e ba batswadi ba gago ba rata Jehofa! Le gona bagolo ba phuthegong ya geno ke banna bao ba godilego moyeng bao ba ka go hlahlago. Go oketša moo, boledišana le babulamadibogo le balebeledi ba basepedi. Ba botšiše gore go re’ng ba ile ba kgetha go tsenela tirelo ya nako e tletšego? Ba thomile bjang go bula madibogo, gona ba iphediša bjang? Bodiredi bja bona bo ba tlišetša meputso efe?—Die. 15:22.

16 Bao ba go tsebago gabotse ba ka go nea keletšo e bohlale. Ka mohlala, a re re o nyaka go tlogela sekolo gore o tsenele bobulamadibogo feela ka gobane o tšhaba mešomo e thata ya sekolo. Motho yo a go ratago a ka lemoga maano a gago gomme a go thuša go lemoga gore sekolo se ka go thuša go ithuta go se lahlele toulo, e lego seka seo se nyakegago ge e ba o nyaka go hlankela Jehofa ka botlalo.—Ps. 141:5; Die. 6:6-10.

17. Ke mešomo efe yeo re swanetšego go e phema?

17 Motho yo mongwe le yo mongwe yo a hlankelago Jehofa o tla lebeletšana le dikotsi tša moya—dikgoketšo tšeo di ka mo arošago go Jehofa. (1 Bakor. 15:33; Bakol. 2:8) Eupša mešomo e mengwe e kotsi moyeng go feta e mengwe. Na ba bangwe tikologong ya geno “tumelo ya bona [e ile] ya senyega” ka morago ga gore ba kgethe mošomo o itšego? (1 Tim. 1:19) E tla ba gabohlale gore o pheme mešomo le ge e le efe yeo e beago tswalano ya gago le Modimo kotsing.—Die. 22:3.

THABELA GO BA MOKRISTE BOFSENG BJA GAGO

18, 19. Ge e ba motho a se a hlwa a eba le kganyogo ya go hlankela Jehofa, o swanetše go dira’ng?

18 Ge e ba ka pelong ya gago o hlagoletše kganyogo ya go hlankela Jehofa, thabela dibaka tšeo di tlišwago ke go hlankela Modimo o sa le mofsa. Dira diphetho tšeo di tlago go go thuša go thabela go hlankela Jehofa dinakong tše tšeo di kgahlišago kudu.—Ps. 148:12, 13.

19 Ka lehlakoreng le lengwe, o swanetše go dira’ng ge e ba o se wa hlwa o eba le kganyogo ya go hlankela Jehofa? O se ke wa itlhoboga gomme wa tlogela go matlafatša tumelo ya gago. Ka morago ga gore moapostola Paulo a hlalose maiteko a gagwe a go phegelela tsela ya bophelo yeo Modimo a bego a ka e šegofatša, o ile a ngwala gore: “Ge e ba monagano wa lena o sekametše mo gongwe ka tsela le ge e le efe, Modimo o tla le utollela boemo bja kgopolo bjo bo lego ka mo godimo. Lega go le bjalo, go fihla moo re šetšego re tšwetše pele, anke re tšweleng pele re sepela ka thulaganyo ka yona tsela yeo.” (Bafil. 3:15, 16) Tšwela pele o ela hloko lerato la Modimo le keletšo ya gagwe e bohlale. Jehofa a ka go thuša go dira diphetho tše bohlale bofseng bja gago go phala motho le ge e le ofe.