Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Hlankela Jehofa Pele go Fihla Matšatši a Thata

Hlankela Jehofa Pele go Fihla Matšatši a Thata

“Gopola Mmopi wa gago yo Mogolo.”—MMO. 12:1.

1, 2. (a) Ke keletšo efe yeo Solomone a ilego a budulelwa go e ngwalela bafsa? (b) Ke ka baka la’ng Bakriste bao ba lego nywageng ya bo-50 le go feta moo le bona ba ka thabela go tseba ka keletšo ya Solomone?

KGOŠI SOLOMONE o ile a budulelwa go ngwalela bafsa gore: “Gopola Mmopi wa gago yo Mogolo matšatšing a bofseng bja gago, pele go etla matšatši [ao] o tla rego: “Ga ke sa [a] thabela.” ‘Matšatši ao o tla rego ga ke sa a thabela’ goba a thata ke afe? Solomone o dirišitše polelo ya theto go hlalosa matšatši a thata a botšofading—diatla tša go thothomela, maoto a go thekesela, go tšwa meno, go se sa bona gabotse, go se sa kwa gabotse, meriri e mešweu le go kobega. Ga go na motho yo a swanetšego go leta go fihlela a eba boemong bjoo pele a ka thoma go hlankela Jehofa.—Bala Mmoledi 12:1-5.

2 Bakriste ba bantši bao ba lego nywageng ya bo-50 le go feta moo ba sa na le mafolofolo. Ba ka ba ba na le meriri e mešweu eupša ga se ba tšwa ba tšofala ka tsela yeo e hlalositšwego ke Solomone. Na Bakriste ba bao ba godilego ba ka holwa ke keletšo e buduletšwego yeo e ngwaletšwego bafsa ya gore: “Gopola Mmopi wa gago yo Mogolo”? Keletšo ye e ra go re’ng?

3. Go gopola Mmopi wa rena yo Mogolo go akaretša’ng?

 3 Gaešita le ge e le kgale re hlankela Jehofa, ke mo gobotse gore nako le nako re eme ganyenyane gomme re naganišiše kamoo Mmopi wa rena e lego yo mogolo ka gona. Na ruri bophelo ga bo makatše? Re palelwa ke go kwešiša tsela yeo re bopilwego ka yona. Dilo tšeo Jehofa a re neago tšona ke tše dintši kudu moo re nago le dibaka tše dintši tša go thabela bophelo. Ge re naganišiša ka tlholo ya Jehofa, re tla kgona go tšeela godimo lerato la gagwe, bohlale le matla. (Ps. 143:5) Eupša go gopola Mmopi wa rena yo Mogolo go akaretša le go naganišiša ka boikarabelo bjoo re swanetšego go bo phetha. Dinakong tše bjalo tša ge re naganišiša, ruri re ikwa re ikemišeditše go leboga Mmopi wa rena ka go mo hlankela ka botlalo ge re sa phela.—Mmo. 12:13.

DIBAKA TŠA MOSWANANOŠI TŠA GE RE GODILE

4. Bakriste bao ba nago le phihlelo ba ka ipotšiša’ng, gona ka baka la’ng?

4 Ge e ba o na le phihlelo yeo o e hweditšego ka nywaga e mentši, ipotšiše potšišo ye ya bohlokwa: ‘Ke tla dira’ng ka bophelo bja ka gona bjale ge ke sa dutše ke na le matla le mafolofolo?’ Ka ge o le Mokriste yo a nago le phihlelo, o na le dibaka tšeo ba bangwe ba se nago le tšona. O ka ruta ba bafsa seo o ithutilego sona go Jehofa. O ka matlafatša ba bangwe ka go ba anegela diphihlelo tšeo o di thabetšego tirelong ya Modimo. Kgoši Dafida o ile a rapelela dibaka tša go dira bjalo. O ngwadile gore: “Wena Modimo, o nthutile go tloga bofseng bja ka go ya pele. . . . O se ke wa ntlogela gaešita le go fihla botšofading le bohlogoputsweng, hle Modimo, go fihlela ke bolela ka letsogo la gago molokong o tlago, ke bolela ka matla a gago go bohle bao ba tlago go tla.”—Ps. 71:17, 18.

5. Bakriste ba ba godilego ba ka ruta ba bangwe bjang seo ba ithutilego sona?

5 O ka botša bjang ba bangwe ka bohlale bjoo o ithutilego bjona go theoša le nywaga? Na o ka laletša bahlanka ba Jehofa bao e sa lego ba bafsa legaeng la gago gore le be le poledišano e agago? Na o ka ba kgopela gore ba sepele le wena bodireding bja Bokriste gomme o ba bontšhe lethabo leo o bago le lona ge o hlankela Jehofa? Elihu wa mehleng ya bogologolo o itše: “A go bolele matšatši, gomme bontši bja nywaga e be bjona bo tsebatšago bohlale.” (Jobo 32:7) Moapostola Paulo o kgothaleditše basadi ba Bakriste bao ba nago le phihlelo gore ba kgothatše ba bangwe ka mantšu le ka mohlala. O ngwadile gore: “Basadi ba ba godilego . . . e be bao ba rutago se sebotse.”—Tito 2:3.

NAGANA KA SEO O KA SE DIRAGO GO THUŠA BA BANGWE

6. Ke ka baka la’ng Bakriste bao ba nago le phihlelo ya nywaga e mentši ba se ba swanela go inyatša?

6 Ge e ba o le Mokriste yo a godilego, o ka dira mo gontši go thuša ba bangwe. Nagana ka seo o se kwešišago gona bjale seo o bego o sa se kwešiše nywaga e 30 goba e 40 e fetilego. O kgona go diriša melao ya motheo ya Beibele ka bokgoni bophelong. Ga go pelaelo gore o kgona go fihlelela dipelo tša ba bangwe ka therešo ya Beibele. Ge e ba o le mogolo, o tseba kamoo o ka thušago bana babo rena bao ba gatago kgato e fošagetšego. (Bagal. 6:1) Mohlomongwe o ithutile go okamela mediro ya ka phuthegong, mafapha a dikopanong goba modiro wa go aga Diholo tša Mmušo. O ka ba o kgona go kgothaletša dingaka go diriša mekgwa e itšego ya kalafo yeo e sa akaretšego go diriša madi. Gaešita le ge o sa tšwa go ithuta therešo, o na le phihlelo ya bohlokwa kudu bophelong. Ka mohlala, ge e ba o godišitše bana, o ka thuša ba bangwe ka phihlelo ya gago. Bakriste bao ba godilego ba kgona go kgothatša batho ba Jehofa ka go ba ruta, go ba hlahla le go matlafatša bana babo rena le dikgaetšedi.—Bala Jobo 12:12.

7. Ke tlwaetšo efe ya bohlokwa yeo Bakriste ba ba godilego ba ka e neago ba bafsa?

7 O ka diriša bjang bokgoni bja gago ka botlalo? Mohlomongwe o ka bontšha ba bafsa kamoo ba ka thomago dithuto tša Beibele le  go di swara. Ge e ba o le kgaetšedi, na o ka thuša bomma ba bafsa kamoo ba ka phethago mediro ya moya ge ba dutše ba godiša bana ba bona? Ge e ba o le ngwanabo rena, na o ka ruta bana babo rena ba bafsa kamoo ba ka neago dipolelo ka mafolofolo le go ba bagoeledi bao ba atlegago ba ditaba tše dibotse? Na o ka ba bontšha kamoo o etelago bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšofetšego gore o ba kgothatše moyeng? Gaešita le ge o se na matla ao o bego o na le wona, o na le dibaka tše dibotse tša go tlwaetša ba bafsa. Lentšu la Modimo le re: “Boikgantšho bja masogana ke matla a ona, gomme letago la bakgalabje ke bohlogoputswa bja bona.”—Die. 20:29.

GO HLANKELA MOO GO NAGO LE TLHOKAGALO E KGOLO

8. Moapostola Paulo o ile a dira’ng a šetše a godile?

8 Moapostola Paulo o ile a dira sohle seo a ka se kgonago tirelong ya Modimo a šetše a godile. Ka nako ya ge a be a lokollwa kgolegong kua Roma mo e ka bago ka 61 C.E., o be a kgotleletše nywaga e mentši ya modiro o thata wa boromiwa gomme o be a ka fo itulela Roma a dira boboledi moo. (2 Bakor. 11:23-27) Ga go pelaelo gore bana babo rena ba motseng woo o mogolo ba ka ba ba ile ba thabela thušo ya gagwe. Eupša Paulo o ile a bona gore go be go nyakega thušo e kgolo dinageng tše dingwe. O ile a thomološa modiro wa gagwe wa boromiwa a sepela le Timotheo le Tito gomme ba ya Efeso ke moka ba ya Kereta mohlomongwe ba ya le Matsedonia. (1 Tim. 1:3; Tito 1:5) Ga re tsebe ge e ba a ile a ya le Sepania, eupša o be a rerile le go ya moo.—Baroma 15:24, 28.

9. Petro a ka ba a ile a hudugela neng moo go bego go na le tlhokagalo e kgolo? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

9 Go ka direga gore moapostola Petro o be a na le nywaga ya ka godimo ga e 50 ge a be a hudugela moo go bego go na le tlhokagalo e kgolo. Ke ka baka la’ng seo e ka ba e be e le therešo? Ge e ba o be a lekana le Jesu goba mohlomongwe e be e le yo mogolwanyana, a ka ba a be a na le nywaga e ka bago e 50 ge a be a bokana le baapostola ba bangwe kua Jerusalema ka ngwaga wa 49 C.E. (Dit. 15:7) Lebakanyana ka morago ga seboka seo, Petro o ile a hudugela Babilona gomme ga go pelaelo gore o be a eya go bolela ditaba tše dibotse go badudi ba bantši ba Bajuda ba tikologong yeo. (Bagal. 2:9) O be a dula moo ge a be a ngwala lengwalo la gagwe la pele leo le buduletšwego mo e ka bago ka 62 C.E. (1 Pet. 5:13) Go dudišega nageng e šele e ka ba tlhohlo, eupša Petro ga se a ka a dumelela go gola go mo amoga lethabo la go hlankela Jehofa ka botlalo.

10, 11. Anega phihlelo ya motho yoo a ilego a yo hlankela moo go nago le tlhokagalo e kgolo a šetše a godile.

10 Lehono, Bakriste ba bantši bao ba lego nywageng ya bo-50 le go feta moo ba hweditše gore maemo a bona a fetogile gomme ba kgona go hlankela Jehofa ka ditsela tše dingwe. Ba bangwe ba hudugetše moo go nago le tlhokagalo e kgolo. Ka mohlala, Robert o ngwadile gore: “Nna le mosadi wa ka re be re le nywageng ya magareng ga bo-50 ge re be re lemoga dibaka tšeo di re bulegetšego. Morwa wa rena o be a se sa dula ka gae, re be re se sa na batswadi bao ba tšofetšego bao re bego re swanetše go ba hlokomela le gona re be re hweditše bohwanyana. Ke ile ka balela gore ge re ka rekiša ntlo re tla ba le tšhelete e lekanego ya go lefa sekoloto sa yona gomme ra šalelwa ke tšhelete e itšego ya go iphediša go fihlela ke hwetša tšhelete ya phenšene ya go rola modiro. Re ile ra kwa gore kua Bolivia batho bao ba thabelago go ithuta Beibele ke ba bantši le gore go bonolo go iphediša moo. Ka gona re ile ra dira phetho ya go huduga. Go tlwaelana le legae la rena le lefsa go be go se bonolo. Dilo di be di tloga di sa swane le ka tsela yeo re bego re di tlwaetše ka gona kua Amerika Leboa. Eupša maiteko a rena a ile a putswa kudu.”

11 Robert o oketša ka gore: “Ga bjale selo se segolo maphelong a rena ke go swarega ka mediro ya phuthego. Ba bangwe ba batho bao re ithutilego Beibele le bona ba ile ba kolobetšwa.  Lapa le lengwe la go itlhakela leo re ilego ra ithuta le lona le dula motsaneng wo o lego bokgole bja dikhilomithara tše mmalwa. Eupša beke e nngwe le e nngwe, ditho tša lapa leo di tšea leeto le thata la go ya dibokeng toropong. Akanya kamoo re ilego ra thaba ka gona ge re be re bona lapa leo le dira tšwelopele gomme mošemane yo mogolo a bile a tsenela tirelo ya bobulamadibogo!”

GO NA LE TLHOKAGALO DITŠHEMONG TŠA MALEME A ŠELE

12, 13. Anega phihlelo ya Mokriste yoo a ilego a thoma go hlankela Jehofa ka ditsela tše dingwe a šetše a tšwele phenšene.

12 Diphuthego le dihlopha tša maleme a šele di ka holwa kudu ke mohlala wa bana babo rena le dikgaetšedi bao ba godilego. Le gona go bose kudu go šoma tšhemo yeo. Ka mohlala, Brian o ngwadile gore: “Nna le mosadi wa ka re ile ra hlaba kgobe ka mootlwa ge ke be ke na le nywaga e 65, e lego nywaga ya go tšwa phenšene Brithania. Bana ba rena ba be ba se sa dula ka gae, le gona re be re sa hwetše batho bao ba thabelago bao re bego re ka swara dithuto tša Beibele le bona. Ke moka ke ile ka gahlana le lesogana le lengwe la mo-China leo le bego le dira nyakišišo yunibesithing ya mo. Le ile la dumela go tla dibokeng tša rena gomme ka thoma go ithuta Beibele le lona. Ka morago ga dibeke tše sego kae, le ile la thoma go tla le motho yo a bego a šoma le lona wa mo-China. Ka morago ga dibeke tše pedi, le ile la tla le wa boraro la feleletša le tlile le wa bone.

13 “Ka nako ya ge mo-China wa bohlano a kgopela thuto ya Beibele, ke ile ka ipotša gore: ‘Ga se gore ge ke na le nywaga e 65 go ra gore ke swanetše go tšwa phenšene tirelong ya Jehofa.’ Ka gona ke ile ka botšiša mosadi wa ka yo ke mo fetago ka nywaga e mebedi ge e ba a ka rata go ithuta se-China. Re ile ra diriša mokgwa wa go ithuta maleme wo o rekhotilwego. Tše ke ditaba tša nywaga e lesome e fetilego. Go bolela ditaba tše dibotse tšhemong ya leleme lešele go dirile gore re ikwe re boetše bofseng. Go fihla ga bjale, re ithutile Beibele le ma-China a 112! Bontši bja ona a kile a tla dibokeng. Ga bjale yo mongwe wa ona o hlankela le rena e le mmulamadibogo.”

O ka fo ba o se wa tšofala kudu gore o ka palelwa ke go katološa bodiredi bja gago (Bona serapa 12 le 13)

 THABELA GO DIRA SEO O KA SE KGONAGO

14. Bakriste bao ba godilego ba ka kgothatšwa ke go tseba’ng, gona mohlala wa Paulo o ba kgothatša bjang?

14 Gaešita le ge Bakriste ba bantši bao ba lego nywageng ya bo-50 ba na le dibaka tša go dira dilo tše difsa tirelong ya Jehofa, ga se bohle ba nago le dibaka tšeo. Ba bangwe ba fokola mmeleng mola ba bangwe ba hlokometše batswadi bao ba tšofetšego goba bana ba bona. Tseba gore Jehofa o tšeela godimo selo le ge e le sefe seo o se dirago tirelong ya gagwe. Ka gona, go e na le gore o tshwenyege ka seo o sa kgonego go se dira, thabela seo o kgonago go se dira. Ela hloko mohlala wa moapostola Paulo. O be a golegilwe ka ntlong ka nywaga e mentši gomme a sa kgone go tšwela pele ka maeto a gagwe a boromiwa. Eupša nako e nngwe le e nngwe ge batho ba mo etetše, o be a bolela le bona ka Mangwalo e bile a ba matlafatša tumelong.—Dit. 28:16, 30, 31.

15. Ke ka baka la’ng Bakriste bao ba godilego ba tšeelwa godimo kudu?

15 Le gona Jehofa o tšeela godimo seo batšofadi ba ka kgonago go se dira tirelong ya gagwe. Gaešita le ge Solomone a boletše gore matšatši a thata a ge motho a fokola mmeleng ke nako e sa thabišego, Jehofa o tšeela godimo seo Bakriste bao ba tšofetšego ba se dirago go mo tumiša. (Luka 21:2-4) Diphuthego di tšeela godimo mohlala wa potego wa Bakriste ba bao e lego kgale ba hlankela Modimo.

16. Ke ditokelo dife tšeo mohlomongwe Anna yo a tšofetšego a sa kgonago go di thabela, eupša o ile a hlankela Modimo ka go dira eng?

16 Beibele e re botša gore motšofadi yo mongwe yo a bitšwago Anna o ile a tšwela pele a tumiša Jehofa ka potego go fihlela botšofading. E be e le mohlologadi wa nywaga e 84 ge Jesu a belegwa. Go bonagala a se a phela nako e telele ka mo go lekanego gore e be molatedi wa Jesu, gore a tlotšwe ka moya o mokgethwa goba gore a thabele go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo. Lega go le bjalo, Anna o ile a thabela go dira seo a bego a se kgona. “O be a sa ke a hlokwa tempeleng, a dira tirelo e kgethwa bošego le mosegare.” (Luka 2:36, 37) Ge moperisita a be a neela diorelo tempeleng mesong le thapama e nngwe le e nngwe, Anna o be a bokana le batho ba bantši ka lapeng la tempele a rapela ka setu mohlomongwe ka lebaka la seripa sa iri. Ge a be a bona Jesu yo a bego a sa tšwa go belegwa, o ile a thoma “go bolela ka ngwana yoo go bohle bao ba bego ba letetše tlhakodišo ya Jerusalema.”—Luka 2:38.

17. Re ka thuša bjang Bakriste bao ba tšofetšego le bao ba babjago gore ba tšee karolo borapeding bja therešo?

17 Lehono re swanetše go nyaka ditsela tša go thuša Bakriste bao ba tšofetšego goba ba babjago. Ba bangwe bao ba tlogago ba rata go ba gona dibokeng tša phuthego le dikopanong ba ka ba gona ka sewelo. Mafelong a mangwe, ka lerato diphuthego di dira ditokišetšo tša gore batšofadi bao ba theetše diboka ka mogala. Mafelong a mangwe, se se ka fo se kgonege. Lega go le bjalo, Bakriste bao ba sa kgonego go ba gona dibokeng ba ka thekga borapedi bja therešo. Ka mohlala, dithapelo tša bona di thuša gore phuthego ya Bokriste e atlege.—Bala Psalme 92:13, 14.

18, 19. (a) Ke ka baka la’ng Bakriste ba ba tšofetšego ba ka fo se lemoge gore ba a re kgothatša? (b) Ke bomang bao ba ka dirišago keletšo e rego: “Gopola Mmopi wa gago yo Mogolo”?

18 Bakriste ba ba tšofetšego ba ka fo se lemoge gore ba a re kgothatša. Ka mohlala, le ge Anna a be a botega nywaga yeo ka moka tempeleng, mohlomongwe o be a sa tsebe gore mohlala wa gagwe o be o tla kgothatša ba bangwe nywagakgolo ka morago. Taba ya gore Anna o be a rata Jehofa e begilwe ka Mangwalong. Ga go pelaelo gore le wena go rata ga gago Modimo go begilwe ka dipelong tša badumedigotee le wena. Ga go makatše ge Lentšu la Modimo le re: “Hlogo e putswa ke mphapahlogo wa botse ge e hwetšwa tseleng ya go loka”!—Die. 16:31.

19 Ka moka ga rena go na le dilo tšeo re sa kgonego go di dira tirelong ya Jehofa. Eupša anke rena bao re sa nago le matla le mafolofolo re tšeele godimo mantšu a a buduletšwego: “Gopola Mmopi wa gago yo Mogolo . . . pele go etla matšatši goba go fihla nywaga yeo ka yona o tla rego: ‘Ga ke sa e thabela.’”—Mmo. 12:1.