Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kopanong yeo e ilego ya swarwa nakong ya ge modiro o thibetšwe, ba bangwe ba batheetši ba ka sekepeng

INDONESIA

Ba Ikemišeditše go Tšwela Pele

Ba Ikemišeditše go Tšwela Pele

Ge bana babo rena lekaleng ba be ba ekwa gore modiro wa rena o thibetšwe, ga se ba ka ba fo phutha matsogo. Ronald Jacka o re: “Re ile ra rwala difaele tša rena tše di nago le dikhupamarama, dikgatišo le ditšhelete tša lekaleng ra yo di uta mafelong a bolokegilego toropong ya Jakarta. Ke moka re ile ra hudušetša ofisi ya lekala lefelong leo le tsebjago ke rena feela gomme ka setu ra rekiša meago yeo re bego re e dirišetša ofisi ya lekala.”

Ba bantši ba bana babo rena ba moo ba ile ba dula ba le mafolofolo e bile ba sa boife. Ba ile ba kgotlelela diteko tše šoro tšeo di ilego tša feleletša ka gore modiro wa rena o thibelwe, gomme ba tšwela pele ba bota Jehofa. Eupša ba bangwe ba bana babo rena ba ile ba welwa ke diteko ba sa itebetše. Bagolo ba sego kae ba ile ba boifa gomme ba saena dipampiri tšeo go tšona ba dumelago gore ba tlogela modiro wa go bolela ditaba tše dibotse. Ba bangwe ba ile ba utolla maina a ditho tša phuthego. Ofisi ya lekala e ile ya romela bana babo rena bao ba godilego moyeng gore ba tiiše diphuthego le go thuša bao ba ilego ba se sa botega. John Booth, e lego setho sa Sehlopha se Bušago, le yena o ile a etela Indonesia gomme a nea bana babo rena keletšo e borutho yeo ba bego ba e hloka.

Go molaleng gore Jehofa, yena Modiši yo Mogolo, o be a matlafatša batho ba gagwe le go ba kgothatša. (Hesek. 34:15) Bagolo ba ile ba thoma go etelela pele dilong tša moya ka mafolofolo, gomme bagoeledi ba hwetša mekgwa e mefsa ya go bolela ditaba tše dibotse le go ba šedi. (Mat. 10:16) Bana babo rena ba bantši ba ile ba reka Dibeibele tša mehleng yeno tše di rekegago Mokgatlong wa Beibele wa Indonesia gore ba di nee batho, gomme ka šedi ba bolela ka Mmušo wa Modimo moo go kgonegago. Ba bangwe ba be ba ntšha letlakala leo le nago le leswao la ditshwanelo tša molao tša go ikgatišetša dikgatišong tša rena gomme ba di nea batho bao ba thabelago. Babulamadibogo ba bantši ba ile ba tšwela pele ba bolela ditaba tše dibotse ka ntlo le ntlo ba itira eka ba a rekiša, ba dira seo babulamadibogo ba pele ga bona ba ilego ba se dira nakong ya ge go be go buša Majapane.

Margarete le Norbert Häusler

Ke moka, ka 1977, Lefapha la Ditaba tša Bodumedi le ile la hwetša mokgwa o mongwe wa go hlasela Dihlatse—le ile la gana go tsošološa di-visa tša baromiwa ba Dihlatse tša Jehofa. Baromiwa ba bantši ba Dihlatse ba ile ba abelwa go ya dinageng tše dingwe. * Moromiwa yo a bitšwago Norbert Häusler, yo a ilego a hlankela le mosadi wa gagwe, Margarete kua Manado, ka Leboa la Sulawesi o gopola ka gore: “Bana babo rena le dikgaetšedi ba makgolo ba ile ba tla boemafofaneng go tlo re laela. Re ile ra sepela ra fihla manamelong a sefofane ke moka ra emanyana ra lebelela morago. Re ile ra bona batho ba bantšintši ba emišitše matsogo ba re laela, ke moka lefelong leo difofane di tlogelago go lona go ile gwa kwagala modumo wa batho bao ba ilego ba bolela sammaletee gore: ‘Re a leboga. Re a leboga gore le ile la tla.’ Re ile ra namela sefofane gomme ra lla.”

Go Tsoga Ntwa Kua Sumba

Ge ditaba tša mabapi le go thibelwa ga modiro wa rena di phatlalala dihlakahlakeng tša Indonesia, Mokgatlo wa Dikereke wa Indonesia o ile wa kgothaletša ditho tša wona gore di botše balaodi ba mmušo ka modiro le ge e le ofe woo Dihlatse di o dirago. Ka morago ga moo, Dihlatse di ile tša thoma go golegwa le go botšološišwa dihlakahlakeng tše dintši.

Kua Waingapu, sehlakahlakeng sa Sumba, molaodi wa mašole wa seleteng seo o ile a biletša bana babo rena ba 23 kampeng ya moo ya mašole gomme a ba laela gore ba saene pampiri ya gore ga e sa le Dihlatse. Ge bana babo rena ba be ba gana, molaodi yoo wa mašole o ile a ba laela gore ba boe gape kampeng yeo letšatšing le le latelago, e lego leeto la dikhilomithara tše 14 go ya le go boa ge o sepela ka maoto.

Mesong e latelago ge bana babo rena ba fihla go molaodi wa mašole, ba ile ba bitšwa ka o tee ka o tee gomme ba laelwa gore ba saene pampiri ya gore ga e sa le Dihlatse. Ge ngwanabo rena a gana go saena, mašole a be a mo itia ka makala a meetlwa. Mašole ao a ile a tšwa taolong gomme a itia bana babo rena ba bangwe gore ba be ba idibale. Ge tše ka moka di direga, bana babo rena ba bangwe ba be ba letetše go bitšwa. Mafelelong, ngwanabo rena yo mongwe wa mofsa yo a bitšwago Mone Kele o ile a emelela gomme a ngwala se itšego pampiring yeo. Bana babo rena ba ile ba nyama kudu, eupša molaodi wa mašole a galefa o šoro. Mone o be a ngwadile gore: “Ke ikemišeditše go dula ke le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa ka mo go sa felego!” Mone o ile a bethwa le go gobatšwa gomme a feleletša a le sepetlele, eupša o ile a dula a tiile moyeng.

Molaodi yoo wa mašole o ile a leka ka matšatši a 11 go dira gore bana babo rena bao ba se sa botega. O ile a ba laela gore ba eme mosegare ka moka letšatšing leo le fišago tšhiritšhiri. Ke moka a ba gapeletša go sepela ka diatla le matolo dikhilomithara tše mmalwa le go kitima monabo o motelele ba rwele merwalo e boima. O ile a ba laela gore ba dumediše folaga a beile sabola melaleng ya bona; le mo lekgeng le, ba ile ba gana. Ka gona o ile a laela gore ba itiwe le go feta.

Mesong e mengwe le e mengwe bana babo rena ba be ba goga maoto ge ba eya kampeng ba ipotšiša gore ba letetšwe ke eng letšatšing leo. Ge ba le tseleng ba be ba rapela mmogo le go kgothatšana gore ba dule ba botega. Le gona bošegong bjo bongwe le bjo bongwe ba be ba boela gae ba goga maoto, ba gobaditšwe e bile ba tletše madi, eupša ba thabetše gore ba botegetše Jehofa.

Ge ofising ya lekala ba ekwa gore bana babo rena ba be ba tlaišwa, gateetee ba ile ba romela thelekeramo ya go ipelaetša go molaodi wa mašole wa kua Waingapu, go molaodi wa mašole wa tikologong ya Timor, go molaodi wa sehlopha sa mašole kua Bali, go molaodi yo a phagamego wa mašole kua Jakarta le go balaodi ba bangwe ba bagolo ba mmušo. Ka ge molaodi wa mašole wa kua Waingapu a be a lewa ke dihlong tša gore ditiro tša gagwe tša bošoro di phatlalatšwa nageng ka moka ya Indonesia, o ile a kgaotša go tlaiša bana babo rena.

“Dihlatse tša Jehofa di Swana le Dipikiri”

Mengwaga ya ka morago ga moo, Dihlatse tše dintši nageng ka moka ya Indonesia di ile tša golegwa, tša botšološišwa le go tlaišwa. Moromiwa yo a bitšwago Bill Perrie o gopola ka gore: “Tikologong e nngwe, bana babo rena ba bantši ba be ba ntšhwa meno a bona a ka pele. Ge ba kopana le ngwanabo rena yo a bego a sa na le meno a ka pele, ba be ba dira metlae ka go mmotšiša gore: ‘Na o sa tšwa go thoma go kopanela? Goba na o ile wa se botege?’ Go sa šetšwe gore bana babo rena ba be ba lebeletšana le diteko, ba ile ba dula ba thabile e bile ba hlankela Jehofa ka mafolofolo.”

“Go ba kgolegong go nthutile gore ke ithekge ka Jehofa le go feta, ge e le gabotse go ntirile gore ke matlafale moyeng”

Lebakeng le lengwe la mengwaga e 13, Dihlatse tše 93 di ile tša ahlolelwa kgolegong lebaka la go tloga go dikgwedi tše pedi go ya go mengwaga e mene. Go swarwa gampe ka tsela yeo go ile gwa matlafatša le go feta maikemišetšo a tšona a go dula di botegela Jehofa. Ka morago ga gore Musa Rade a dule kgolegong dikgwedi tše seswai, o ile a etela bana babo rena ba tikologong ya gabo gomme a ba kgothatša gore ba tšwele pele ka modiro wa go bolela ditaba tše dibotse. O itše: “Go ba kgolegong go nthutile gore ke ithekge ka Jehofa le go feta, ge e le gabotse go ntirile gore ke matlafale moyeng.” Ga go makatše ge ba bangwe bao ba bego ba bogetše tše ka moka ba ile ba re: “Dihlatse tša Jehofa di swana le dipikiri. Ge o dutše o di kokotela, ke moo di tsenelelago kudu.”

Bagoeledi ba tseleng ya go yo bolela ditaba tše dibotse kua Ambon, Dihlakahlakeng tša Maluku

^ ser. 1 Baromiwa ba kgale e lego Peter Vanderhaegen le Len Davis ba be ba fetile mengwaga ya go rola modiro gomme Marian Tambunan (yo e bego e le wa ga Stoove) o be a nyetšwe ke monna wa Moindonesia, ka gona ba ile ba ba dumelela go dula Indonesia. Ka moka ga bona ba ile ba dula ba tiile moyeng e bile ba le mafolofolo nakong ka moka ya ge modiro o be o thibetšwe.