Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse tša kua Semarang, Java (mo e ka bago ka 1937)

INDONESIA

Ke Nyaka go Thoma mo!

Ke Nyaka go Thoma mo!

Alexander MacGillivray e lego mohlanka wa lekala kua Australia, o be a eya godimo le fase ka ofising ya gagwe a dutše a nagana. O be a feditše matšatši a mmalwa a katana le bothata bjo itšego, gomme mafelelong a hwetša tharollo. Ga bjale o be a swanetše go bolela le Frank Rice.

Frank, e lego monnatia wa mengwaga e 28 yo e bego e le mmapatši wa dipuku tša bodumedi (mmulamadibogo), o be a na le dibeke tše sego kae a fihlile moo ofising ya lekala. O ile a ithuta therešo e sa le mofsa gomme kapejana ka morago ga moo a thoma ka modiro wa go bapatša dipuku tša bodumedi. Ke moka o ile a fetša mengwaga ya ka godimo ga e lesome a bolela ditaba tše dibotse karolong e kgolo ya naga ya Australia, a sepela ka pere, paesekela, sethuthuthu le kharabane. Ka morago ga gore Frank a dule Bethele dibeke tše sego kae, ga bjale o be a loketše go ya kabelong ya gagwe e mpsha.

Ngwanabo rena MacGillivray o ile a biletša Frank ka ofising ya gagwe gomme a mmontšha mmapa wa dihlakahlaka tša ka leboa la Australia. O ile a mmotšiša gore: “Frank, na o ka rata go thoma modiro wa boboledi mo? Ga go na ngwanabo rena le o tee dihlakahlakeng tše ka moka!”

Mahlo a Frank a ile a kgahlwa ke dihlakahlaka tšeo di bego di phadima bjalo ka diperela Lewatleng la India, e lego dihlakahlaka tša Netherlands East Indies (gona bjale ke Indonesia). * Dihlakahlakeng tšeo go be go dula batho ba dimilione bao ba bego ba se ba tšwa ba ekwa ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Frank o ile a šupa motsemošate wa moo e lego Batavia (yeo ga bjale e lego Jakarta), ke moka a re: “Ke nyaka go thoma mo!”

Go Bolela Ditaba tše Dibotse Kua Java

Ka 1931, Frank Rice o ile a fihla Jakarta, e lego toropo e kgolo ya leemaema sehlakahlakeng sa Java. O ile a renta phapoši kgauswi le bogare bja toropo gomme a e tlatša ka mapokisi a dikgatišo tše di theilwego Beibeleng, ao a ilego a tlaba mong wa lefelo leo.

Frank Rice le Clem Deschamp kua Jakarta

Frank o gopola ka gore: “Mathomong ke be ke ikwa ke timetše e bile ke hlologela gae kudu. Batho ba be ba itshepelela ka disutu tša bona tše ditšhweu le dikuane, mola nna ke be ke fišwa ke diaparo tša ka tše boima tša Australia. Ke be ke sa tsebe le lentšu le letee la Sedutch goba Seindonesia. Ka morago ga gore ke rapele Jehofa gore a ntlhahle, ke ile ka phetha ka gore go swanetše go ba go na le batho bao ba bolelago Seisemane tikologong ya dikgwebo. Ke ile ka thoma go nea bohlatse gona moo, gomme batho bao ba be ba tloga ba thabela!”

Ka ge batho ba bantši bao ba dulago Jakarta ba be ba bolela Sedutch, Frank o ile a ithuta ka thata gore a tsebe leleme leo gomme go se go ye kae a thoma go bolela ditaba tše dibotse ka ntlo le ntlo. Le gona ganyenyane-ganyenyane o ile a thoma go ithuta Seindonesia. Frank o itše: “Bothata e be e le gore ke be ke se na dikgatišo tša Seindonesia. Ke moka Jehofa o ile a ntlhahla gore ke kopane le morutiši wa Moindonesia yoo a ilego a thabela go ithuta therešo gomme a dumela go fetolela pukwana ya Where Are the Dead? Ka morago ga moo go ile gwa fetolelwa dipukwana tše dingwe, gomme go se go ye kae batho ba bantši bao ba bolelago Seindonesia ba ile ba thoma go thabela.”

Ka November 1931, babulamadibogo ba bangwe ba babedi bao ba tšwago Australia ba ile ba goroga Jakarta, e lego Clem Deschamp wa mengwaga e 25 le Bill Hunter wa mengwaga e 19. Clem le Bill ba be ba tlile le kharabane ge ba etšwa gae, gomme yeo e bile kharabane ya mathomo ya go fihla Indonesia. Ka morago ga gore ba ithute mantšu a sego kae a Sedutch, ba ile ba tšea leeto la go tšama ba bolela ditaba tše dibotse gomme ba akaretša ditoropo tše dikgolo tša Java.

Charles Harris o be a nea bohlatse a diriša paesekela le kharabane

Ka morago ga Clem le Bill go ile gwa tla mmulamadibogo yo mongwe yo a bitšwago Charles Harris, e lego monnatia yo a tšwago Australia. Go thoma ka 1935, Charles o ile a šoma bogolo bja tšhemo ya Java a sepela ka koloi le ka paesekela, a sepediša dikgatišo ka maleme a mahlano e lego Searaba, se-China, Sedutch, Seindonesia le Seisemane. Mengwageng e mengwe o ile a sepediša dikgatišo tše e ka bago tše 17 000.

Dikgatišo tše dintši tšeo Charles a ilego a di sepediša di ile tša dira gore batho ba bantši ba lemoge modiro wa gagwe. Motho yo mongwe wa maemo a godimo mmušong kua Jakarta o ile a botšiša Clem Deschamp gore: “Le na le batho ba bakae bao ba šomago ka Bohlabela bja Java?”

Ngwanabo rena Deschamp o ile a araba ka gore: “Ke o tee feela.”

Motho yoo o ile a bolela le yena a befetšwe a re: “O nagana gore ke tla dumela seo o mpotšago sona? Ge ke bona bontši bja dikgatišo tšeo batho ba nago le tšona gohle, ke kgona go bona gore go swanetše go ba go na le batho ba bantši bao ba di abago!”

Babulamadibogo bao ba mathomo ba be ba sa dule felo gotee e le gore ba kgone go fihlelela batho ba bantši kamoo ba ka kgonago ka gona. Bill Hunter o itše: “Re ile ra šoma sehlakahlaka seo go tloga mathomong a sona go fihla mafelelong, le gona e be e se gantši moo re bego re bolela le motho o tee gabedi.” Ba ile ba tšama ba bjala dipeu tše dintši tša moya tšeo ka morago di ilego tša tšweletša puno e kgolo kudu ya moya.—Mmo. 11:6; 1 Bakor. 3:6.

Batho ba Sehlakahlakeng sa Sumatra ba kwa Ditaba tše Dibotse

Mo e ka bago ka 1936, babulamadibogo ba kua Java ba ile ba ahlaahla kamoo ba ka katološago modiro wa bona gore o fihle Sumatra, e lego sehlakahlaka sa botshelela ka bogolo mo lefaseng. Sehlakahlaka se sa dithaba le maswika se wela dikontinenteng tše pedi gomme se na le metse e megolo le mašemo gotee le mafelo ao a nago le monola o montši le dithokgwa tšeo di ratwago ke pula.

Babulamadibogo bao ba ile ba dumelelana ka gore ba romele Frank Rice moo, ka gona ba ile ba kopanya bonyenyane bjo ba bego ba na le bjona e le gore ba mo lefelele leeto. Gateetee ka morago ga moo, Frank o ile a fihla toropong ya Medan, yeo e lego ka Leboa la Sumatra, a swere mekotla ya gagwe e mebedi ya go nea bohlatse, mapokisi a 40 a dikgatišo le tšhelete e nyenyane. Frank o be a na le tumelo e tiilego. Gateetee o ile a thoma modiro wa gagwe, a kgodišegile gore Jehofa o tla mo nea seo a se hlokago gore a tšwele pele ka kabelo ya gagwe.—Mat. 6:33.

Bekeng ya mafelelo ya ge a be a bolela ditaba tše dibotse kua Medan, Frank o ile a kopana le monna yo a nago le bogwera wa Modutch yo a ilego a mo laletša gore a tsene ka ntlong a tlo nwa kofi. Frank o ile a botša monna yoo gore o hloka koloi yeo a ka e dirišago go bolela ditaba tše dibotse sehlakahlakeng seo ka moka. Monna yoo o ile a šupa koloi yeo e senyegilego ka jarateng ya gagwe gomme a re: “Ge o ka e lokiša, nka go rekišetša yona ka di-guilder tše 100.” *

Frank o ile a re: “Ga ke na di-guilder tše 100.”

Monna yoo o ile a tsepelela Frank ka mahlong. Ke moka a mmotšiša gore: “Na o tloga o nyaka go bolela ditaba tše dibotse sehlakahlakeng se ka moka sa Sumatra?”

Frank o ile a araba ka gore: “Ee.”

Monna yoo wa Modutch o ile a re: “Ge e ba o ka kgona go lokiša koloi ye, gona o ka e tšea. O tla mpatela mohlang o hweditše tšhelete.”

Frank o ile a thoma go lokiša koloi yeo gomme go se go ye kae e be e šetše e sepela gabotse. Ka morago o ile a ngwala gore: “Ke tladitše koloi dikgatišo e bile ke e tladitše peterole, ke ile ka tšea leeto la go yo botša batho ba Sumatra ditaba tše dibotse, ke na le tumelo ya gore Jehofa o tla nthekga.”

Henry Cockman a na le Jean le Clem Deschamp kua Sumatra, ka 1940

Frank o ile a boela Jakarta ka morago ga ngwaga, a šetše a boletše ditaba tše dibotse sehlakahlakeng seo ka moka. Ge a fihla Jakarta o ile a rekiša koloi yeo a bego a sepela ka yona ka di-guilder tše 100 ke moka a romela tšhelete yeo go monna yola wa Modutch kua Medan.

Ka morago ga dibeke tše sego kae, Frank o ile a hwetša lengwalo leo le tšwago Australia le mo laela gore a ye kabelong e mpsha ya bobulamadibogo. Ntle le go senya nako, o ile a phutha dipeke tša gagwe gomme a ya go thoma modiro wa boboledi kua Indochina (ga bjale ke Cambodia, Laos le Vietnam).

^ ser. 4 Leina le lengwe la yona la kgale ke Dutch East Indies. Madutch a ile a fihla moo mengwaga e ka bago e 300 pejana gomme a itirela koloni yeo e bego e theilwe kgwebong e atlegilego ya dinoko. Pegong ye ka moka, re tlo diriša maina ao a dirišwago lehono.

^ ser. 3 Guilder ke tšhelete yeo e bego e dirišwa Indonesia ka nako yeo. Lehono tšhelete ye e lekana le diranta tše e ka bago tše 15 000.