Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

INDONESIA

Morwedi wa Kgonthe wa Sara

Titi Koetin

Morwedi wa Kgonthe wa Sara
  • O BELEGWE KA 1928

  • O KOLOBEDITŠWE KA 1957

  • PEGO YA BOPHELO BJA GAGWE Ke kgaetšedi yo ka šedi a ilego a thuša monna wa gagwe yo a ganetšago gore a ithute therešo.—Ka ge go anega morwa wa gagwe, e lego, Mario Koetin.

MMA o be a na le pelo e botse, a na le bogwera e bile a rata Beibele. Ge a be a kopana le Gertrud Ott, moromiwa wa kua Manado, ka Leboa la Sulawesi, o ile a dumela go ithuta Beibele ka ntle le go dikadika gomme a amogela therešo. Eupša tate, e lego Erwin, mošomi wa maemo a godimo pankeng yoo ka morago e ilego ya ba modulasetulo wa lefelong la go adimišana ditšhelete la Jakarta Stock Exchange, ka bogale o ile a ganetša bodumedi bja gagwe bjo bofsa.

Ka letšatši le lengwe tate o ile a tšhošetša mma.

Ka bogale o ile a mmotša gore: “O tla swanelwa ke go kgetha magareng ga ka le bodumedi bja gago!”

Mma o ile a fetša nako e telele a naganišiša ka taba ye. Ke moka o ile a araba ka botho a re: “Ke le nyaka ka moka—wena le Jehofa.”

Tate o ile a hloka mantšu, gomme kgalefo ya gagwe ya okobala.

Ge nako e dutše e eya, tate o ile a thoma go dumelela mma go tšwela pele ka bodumedi bja gagwe, ka ge a be a mo rata kudu gomme a tšeela godimo bohlale bja gagwe le temogo.

Lega go le bjalo, mma o be a nyaka gore monna wa gagwe le yena a amogele therešo. Ka morago ga gore a rapele go tšwa pelong ka taba ye, o ile a gopola gore tate o be a rata go ithuta maleme. Ka gona o ile a phetha ka go bea dikgatišo tša Seisemane tšeo di theilwego Beibeleng moo di bonagalago ka mo gae. O ile a mmotša gore: “Ke leka go kaonefatša Seisemane sa ka.” Ka ge mma a be a lemogile gore tate o rata go bolela phatlalatša, o ile a mo kgopela le gore a mo thuše ge a na le polelo Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo. Tate o ile a dumela. Ka ge mma a be a lemogile gore tate o rata go amogela baeng, o ile a mo kgopela ge e ba ba ka amogela molebeledi wa tikologo ka gae. O ile a dumela. Le gona, ka ge mma a be a tseba gore tate o rata lapa la gagwe, o ile a šišinya ka botho gore na o be a ka se rate go dula le bona dikopanong tša Bokriste. Le gona moo o ile a dumela.

Maiteko a mma a go se fele pelo le a go dira dilo ka bohlale ganyenyane-ganyenyane a ile a nolofatša pelo ya tate. Ka morago, ge lapa lešo le hudugetše Engelane, o ile a ya dibokeng gomme ya ba mogwera wa John Barr, yoo e ilego ya ba setho sa Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa. Ngwageng wona woo, tate o ile a kolobetšwa, gomme seo sa thabiša mma kudu. Mengwageng e latetšego, tate o ile a mo rata le go feta.

Go hlweka ga mma boitshwarong, go hlompha le go tia ga gagwe moyeng go ile gwa kgoma batho ka moka bao ba bego ba mo tseba

Ba bangwe ba bagwera ba rena ba be ba swantšha mma le Lidia, e lego mosadi wa Mokriste wa lekgolong la pele la nywaga yo a bego a amogela baeng ka botho. (Dit. 16:14, 15) Eupša nna ke nagana gore o be a swana le Sara, yoo a ilego a ikokobeletša monna wa gagwe Aborahama ka lethabo. (1 Pet. 3:4-6) Mma o be a hlwekile boitshwarong, a hlompha e bile e tloga e le mosadi yo a tiilego moyeng, yoo a bego a kgoma batho ka moka bao ba bego ba mo tseba. Mohlala wa gagwe ke wona o dirilego gore tate a amogele therešo. Nna ke be ke mo lebelela e le morwedi wa kgonthe wa Sara.