Diithuti tša Beibele di dumela gore leina la Modimo, bjalo ka ge le emelwa ke Tetragrammaton (יהוה), le tšwelela ka makga a nyakilego go ba a 7 000 dingwalweng tša mathomo tša Mangwalo a Seheberu. Lega go le bjalo, ba bantši ba nagana gore le be le sa tšwelele dingwalweng tša mathomo tša Mangwalo a Bakriste a Segerika. Ka baka leo, Dibeibele tše dintši tša mehleng yeno ga di diriše leina Jehofa ge go fetolelwa seo go thwego ke Testamente e Mpsha. Gaešita le ge go fetolelwa ditsopolo tše di tšwago Mangwalong a Seheberu tšeo go tšona Tetragrammaton e tšwelelago, bafetoledi ba bantši ba diriša “Morena” go e na le go diriša leina la Modimo.

Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Makgethwa ga e latele mokgwa wo o tlwaelegilego. E diriša leina Jehofa ka makga a 237 ka Mangwalong a Bakriste a Segerika. Ge bafetoledi ba be ba dira phetho ya go dira se, ba ile ba naganela dintlha tše pedi tše bohlokwa: (1) Dingwalwa tša Segerika tšeo re nago le tšona lehono ga se tša mathomo. Gare ga dikopi tše dikete tšeo re nago le tšona lehono, tše dintši di dirilwe bonyenyane ngwagakgolo e mebedi ka morago ga ge tša mathomo di tšweleditšwe. (2) Ka nako yeo, bao ba bego ba ngwalolla dingwalwa ba ile ba tšeela Tetragrammaton legato ka Kyʹri·os, e lego lentšu la Segerika bakeng sa “Morena,” goba ba ile ba ngwalolla dingwalwa tšeo leina la Modimo le bego le šetše le tlošitšwe go tšona.

Komiti ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Beibele e ile ya lemoga gore go na le bohlatse bjo bo kgodišago bja gore Tetragrammaton e be e tšwelela dingwalweng tša mathomo tša Segerika. Phetho yeo e be e theilwe bohlatseng bjo bo latelago:

• Dikopi tša Mangwalo a Seheberu ao a bego a dirišwa mehleng ya Jesu le baapostola ba gagwe di be di na le Tetragrammaton dingwalweng tša ona ka moka. Nakong e fetilego, ke batho ba sego kae bao ba bego ba ganetša phetho yeo. Ka ge bjale go utolotšwe dikopi tša Mangwalo a Seheberu tša lekgolong la pele la nywaga kgauswi le Qumran, ntlha yeo e hlatsetšwe ka mo go feletšego.

• Mehleng ya Jesu le baapostola ba gagwe, Tetragrammaton e be e tšwelela gape diphetolelong tša Segerika tša Mangwalo a Seheberu. Ka nywagakgolo e mentši, diithuti di be di nagana gore Tetragrammaton e be e se gona dingwalweng tša phetolelo ya Septuagint ya Segerika ya Mangwalo a Seheberu. Ka nako yeo, bogareng  bja lekgolo la bo-20 la nywaga, diithuti di ile tša bontšhwa ditsekana tša kgale kudu tša phetolelo ya Septuagint ya Segerika yeo e bego e le gona mehleng ya Jesu. Ditsekana tšeo di na le leina la Modimo, leo le ngwadilwego ka ditlhaka tša Seheberu. Ka gona mehleng ya Jesu, dikopi tša Mangwalo ka Segerika di be di na le leina la Modimo. Lega go le bjalo, lekgolong la bone la nywaga C.E., dingwalwa tše dikgolo tša Septuagint ya Segerika, tše bjalo ka Codex Vaticanus le Codex Sinaiticus, di be di se na leina la Modimo dipukung tša go thoma ka Genesi go fihla ka Maleaki (moo le bego le le gona dingwalweng tša pele). Lega go le bjalo, ga go makatše gore dingwalweng tšeo di šireleditšwego go tloga ka nako yeo, leina la Modimo ga le hwetšwe go seo go thwego ke Testamente e Mpsha, goba karolo ya Beibele ya Mangwalo a Segerika.

  Jesu o boletše ka mo go kwagalago gore: “Ke tlile ka leina la Tate.” Le gona, o ile a gatelela gore mediro ya gagwe e be e dirwa “ka leina la [Tatagwe]”

• Mangwalo a Bakriste a Segerika a bega gore gantši Jesu o be a bolela ka leina la Modimo gomme a le tsebiša ba bangwe. (Johane 17:6, 11, 12, 26) Jesu o boletše ka mo go kwagalago gore: “Ke tlile ka leina la Tate.” Le gona, o ile a gatelela gore mediro ya gagwe e be e dirwa “ka leina la [Tatagwe].”—Johane 5:43; 10:25.

• Ka ge Mangwalo a Bakriste a Segerika e be e le tlaleletšo e buduletšwego ya Mangwalo a makgethwa a Seheberu, go hwelela gateetee ga leina la Jehofa dingwalweng tša ona go be go tla bonala go sa dumelelane le Mangwalo a Seheberu. Mo e ka bago bogareng bja lekgolo la pele la nywaga C.E., morutwana Jakobo o ile a botša bagolo ba Jerusalema gore: “Simeoni o laodišitše ka botlalo kamoo Modimo ka lekga la pele a ilego a retologela ditšhabeng go amogela batho ba leina la gagwe go tšwa go tšona.” (Ditiro 15:14) Go be go ka se kwagale gore Jakobo a bolele mantšu ao ge e ba lekgolong la pele la nywaga go be go se na yo a tsebago goba yo a dirišago leina la Modimo.

• Leina la Modimo le tšwelela ka Mangwalong a Bakriste a Segerika ka tsela e khutsofaditšwego. Go Kutollo 19:1, 3, 4, 6, leina la Modimo ke karolo ya lentšu “Hallelujah.” Lentšu le le tšwa polelwaneng ya Seheberu yeo ka go lebanya e bolelago gore “Tumišang Jah.” “Jah” ke khutsofatšo ya leina Jehofa. Maina a mantši ao a dirišwago ka Mangwalong a Bakriste a Segerika a be a tšerwe leineng la Modimo. Ge e le gabotse, dipuku tša ditšhupetšo di hlalosa gore leina la Jesu le bolela gore “Jehofa ke Phološo.”

• Dingwalwa tša mathomo tša Sejuda di bontšha gore Bakriste ba Bajuda ba be ba diriša leina la Modimo dingwalweng tša bona. Tosefta, e lego puku ya melao yeo e bego e fetišwa ka molomo yeo e feditšwego go ngwalwa mo e ka bago ka 300 C.E., e bolela mabapi  le dipuku tša Bokriste tšeo di ilego tša tšhungwa ka Sabatha gore: “Ga ba phološe dipuku tša Baebangedi le tša ba-minim [bao go naganwago gore ke Bakriste ba Bajuda] e le gore di se tšhungwe ka mollo. Eupša ba dumelela gore di tšhungwe moo di lego gona, tšona gotee le ditšhupetšo tše dingwe tša Leina la Modimo tšeo di lego ka dipukung tšeo.” Yona puku yeo e tsopola Rabbi Yosé wa Mogalilea yo a phetšego mathomong a lekgolo la bobedi la nywaga C.E., a bolela gore matšatšing a mangwe mo bekeng, “motho o ntšha dikarolo tšeo di nago le Leina la Modimo tšeo di lego ka go tšona [kwešišo ke gore go bolelwa ka dipuku tša Bokriste] le go di boloka ke moka o tšhuma dipuku tšeo.”

•   SDiithuti tše dingwe tša Beibele di dumela gore go bonagala go na le kgonagalo ya gore leina la Modimo le be le tšwelela ditsopolong tša Mangwalo a Seheberu tšeo di bego di hwetšwa Mangwalong a Bakriste a Segerika. Ka tlase ga sehlogo se se rego “Tetragrammaton ka Testamenteng e Mpsha,” The Anchor Bible Dictionary e re: “Go na le bohlatse bjo bongwe bja gore Tetragrammaton, e lego Leina la Modimo la Yahweh, e be e tšwelela ditsopolong tše dingwe goba ka moka tša T[estamente] ya K[gale] ka T[estamenteng] e M[psha] ge dingwalwa tša TM di be di ngwalwa la mathomo.” Seithuti George Howard o re: “Ka ge Tetragram e be e sa dutše e ngwalwa ka dikoping tša Beibele ya Segerika [Septuagint] yeo e bego e  bopa Mangwalo a kereke ya mathomo, ke mo go kwagalago go dumela gore bangwadi ba T[estamente] e M[psha] ba be ba diriša Tetragram tabeng e ngwadilwego ya Beibele ge ba be ba tsopola Mangwalo.”

• Bafetoledi bao ba tumilego ba Beibele ba ile ba diriša Leina la Modimo Mangwalong a Bakriste a Segerika. Ba bangwe ba bafetoledi ba ba dirile bjalo kgale pele ga ge Phetolelo ya Lefase le Lefsa e ka tšweletšwa. Bafetoledi ba gotee le dipuku tša bona ba akaretša: A Literal Translation of the New Testament . . . From the Text of the Vatican Manuscript, ka Herman Heinfetter (1863); The Emphatic Diaglott, ka Benjamin Wilson (1864); The Epistles of Paul in Modern English, ka George Barker Stevens (1898); St. Paul’s Epistle to the Romans, ka W. G. Rutherford (1900); The New Testament Letters, ka J.W.C. Wand, Mopišopo wa London (1946). Go oketša moo, phetolelo ya Sepanishi ya mathomong a lekgolo la bo-20 la nywaga, mofetoledi Pablo Besson o ile a diriša “Jehová” go Luka 2:15 le Juda 14, gomme mengwalo ya ka tlase e nyakilego goba e 100 ka phetolelong ya gagwe e bontšha gore leina la Modimo le ka ba le be le fetolelwa. Kgale pele ga diphetolelo tšeo, diphetolelo tša Seheberu tša Mangwalo a Bakriste a Segerika tša go tloga lekgolong la bo-16 la nywaga go ya pele di be di diriša Tetragrammaton ditemaneng tše dintši. Lelemeng la Sejeremane le nnoši, mo e ka bago diphetolelo  tše 11 di diriša “Jehofa” (goba phetolelo ya mongwalelo ya Seheberu “Yahweh”) Mangwalong a Bakriste a Segerika, mola bafetoledi ba bane ba okeletša leina le ka mašakaneng ka morago ga “Morena.” Diphetolelo tše di fetago 70 tša Sejeremane di diriša leina la Modimo mengwalong ya ka tlase goba ditlhalosong.

• Diphetolelo tša Beibele ka maleme a fetago a lekgolo di na le leina la Modimo ka Mangwalong a Bakriste a Segerika. Bontši bja diphetolelo tša Testamente e Mpsha tša maleme a Afrika, Amerika, Asia le dihlakahlaka tša Pacific bo diriša leina la Modimo ka makga a mantši. (Bona lelokelelo leo le lego go matlakala 12 le 13.) Bafetoledi ba diphetolelo tše ba ile ba dira phetho ya go diriša leina la Modimo ka tlase ga mabaka a swanago le ao a boletšwego ka mo godimo. Tše dingwe tša diphetolelo tše tša Mangwalo a Bakriste a Segerika di tšweletše morago bjale, go etša Beibele ya Rotuman (1999), yeo e dirišago leina “Jihova” ka makga a 51 ditemaneng tše 48, le phetolelo ya Batak (Toba) (1989) e tšwago Indonesia, yeo e dirišago leina “Jahowa” ka makga a 110.

Ga go pelaelo gore go na le mabaka a kwagalago a go bušetša leina la Modimo, Jehofa, sebakeng sa lona ka Mangwalong a Bakriste a Segerika. Seo ke sona se bafetoledi ba Phetolelo ya Lefase le Lefsa ba se dirilego. Ba hlompha leina la Modimo e le ka kgonthe e bile ba na le poifo ya maleba ya go boifa go tloša selo le ge e le sefe seo se bego se tšwelela dingwalweng tša mathomo.—Kutollo 22:18, 19.