Pisma bralcev

Ugrabitev Pišem vam, da bi izrazila posebno zahvalo za sklop člankov »Ugrabitev – zakaj je to svetovna nevarnost«. (22. december 1999) Prejšnji mesec se je v supermarketu, kjer delam, zgodil rop. Vstopila sta dva maskirana moška in eden od njiju je meril s pištolo. Ker so članki pokazali, da bi morale ugrabljene žrtve ravnati tako, kot se jim ukaže, se nisem upirala, ko sta mi zvezala roke, noge in oči ter me prisilila, naj sedem na tla. Ukradla sta 9,500.000 jenov (približno 90.000 USD). Toda ostala sem mirna in me nista poškodovala. Članek je prišel ravno ob pravem času!

S. H., Japonska

Rad ima Prebudite se! Čeprav sem član cerkve Božjega zbora, me to ne ovira, da ne bi bral Prebudite se!. Nisem še bral revije, ki bi bila tako kvalitetna in bi obravnavala toliko različnih tem. Doma nimam televizije, toda pogosto lahko s prijatelji razpravljam o aktualnih temah, ker o njih berem v vaši reviji.

A. B. A., Brazilija

Temeljito britje Članek »Temeljito britje« (22. januar 2000) je zame prišel ravno ob pravem času. Moj mož sedaj potrebuje nenehno oskrbo in se ne more več sam briti. Štirje namigi za britje so mi bili v veliko pomoč. Sedaj hoče, da ga obrijem vsak dan!

L. D., Nemčija

Laganje Članek »Biblijsko gledišče: Laganje – ali je kdaj upravičeno?« (8. februar 2000) se mi je zdel miselno izzivalen. Toda ali ni tako, da Biblija, glede na to, kako ona opredeljuje reči, obsoja vsakršno prevaro?

D. S., Združene države

V Bibliji k laganju na splošno spada to, da človek pove kaj napačnega komu, ki je upravičen vedeti resnico, in to naredi z namenom, da bi tega človeka ali koga drugega prevaral oziroma ranil. Bogaboječi posamezniki, na primer Abraham, Izak, Rahab in David, so sodelovali v neke vrste prevari, vendar pa niso bili obsojeni kot lažnivci. Seveda so tako ravnali v posebnih okoliščinah. Toda njihova dejanja še niso opravičilo za nepotrebno prevaro. Če na primer kristjan priseže, da bo na sodišču govoril zgolj resnico, bo ali govoril resnico ali pa molčal. (URED.)

Družine brez očeta V številki od 8. februarja 2000 je pisalo o krogu otrok brez očeta. (»Družine brez očeta – pretrgati krog«) Z besedami ne morem opisati, kako razočarana in jezna sem bila zatem, ko sem prebrala te članke. V njih ste odobravali vedenje odsotnih očetov, s tem ko ste pisali o njihovih raznih skrbeh, na primer glede pravic do obiskovanja in njihovem težkem ekonomskem stanju. Kje je graja? Kje je spodbuda za može, da popravijo svoje napake?

S. L., Združene države

Dobro lahko razumemo, kako boleče mora biti za nekatere pregledovati takšno gradivo, še posebej, če so na lastni koži okusili, da jih je kdo zapustil. Toda članek ni bil namenjen grajanju mož. Namesto tega smo si prizadevali pomagati razumeti obe strani, ki sta vpleteni v ta kompleksna vprašanja. Prav tako smo navedli praktične nasvete za žrtve zapustitve. V sklepnem članku »Družine brez očeta – pretrgati krog« je zanimivo pisalo: »Trenutni družinski trendi bodo ustavljeni le, če bodo ljudje voljni narediti temeljite spremembe v svojem razmišljanju, stališčih, vedenju in morali.« (URED.)

Ko sem zagledala naslovnico s sliko, na kateri je deklica skupaj s svojim očetom, so mi v oči privrele solze. Vedno sem si želela biti v takšnem odnosu s svojim očetom. Članek mi je pomagal, da skušam razumeti, zakaj so v družini reči šle tako, kot so. Bil je kakor sončni žarek, ki se je prebil v mojo preteklost in zasvetil na mračna vprašanja, ki so se tam zadrževala toliko let.

M. M., Združene države