Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Nka Lebeletšana Bjang le Boemo ka Katlego ka ge Bjale Tate a re Tlogetše?

Nka Lebeletšana Bjang le Boemo ka Katlego ka ge Bjale Tate a re Tlogetše?

Bafsa ba a Botšiša . . .

Nka Lebeletšana Bjang le Boemo ka Katlego ka ge Bjale Tate a re Tlogetše?

“Go gola ka ntle le tate go be go le thata. Ke be ke fo ba ke nyaka tlhokomelo go se nene.”—Henry. *

JOAN o be a e-na le nywaga e 13 ge tatagwe a be a tloga gae. A tantšwe mokgweng wa go lemalela dino-tagi, ga se a ka a dira maiteko a makaalo a go kopana le bana ba gagwe ka morago ga go tloga ga gagwe. Ka manyami, Joan ga a noši; bafsa ba bantši ba tlogetšwe ke bo-tatago bona.

Ge e ba se se go diragaletše, o ka hwetša go le thata go lebeletšana le boemo ka katlego. Nako le nako o ka aparelwa ke maikwelo a bohloko le pefelo. Ka dinako tše dingwe o ka ikwa o nyamile e bile o gateletšegile. O ka ba wa lekega gore o rabele. Bjale ka ge mongwadi wa Beibele Salomo a kile a bolela, “pateletšo e ka gafiša le yo bohlale.”—Mmoledi 7:7PK.

‘Go Dira ka Bogafsi’

James o ile a ‘dira ka bogafsi’ ka morago ga ge tatagwe a tlogile gae. James o itše: “Ke be ke sa theetše motho le ge e le ofe yo a nago le matla a taolo, ke ra gaešita le ka mma. Ke ile ka tsena dintweng tše dintši. Ke be ke bolela maaka ka mehla le go tšwa bošego ka gobane go be go se na yo a nkgalemago. Mma o ile a leka go nthibela, eupša a palelwa.” Na borabele ruri bo ile bja kaonefatša boemo bja James bophelong? Le gatee. James o bolela gore go se go ye kae, o be a “leka diokobatši, a thiša sekolong gomme a palelwa sekolong.” Kapejana boitshwaro bjo bobe bo ile bja gola. O dumela gore: “Ke be ke utswa ka mabenkeleng e bile ke utswetša le batho. Ke ile ka swarwa gabedi gomme ka golegwa lebaka le lekopana, eupša seo ga se sa ntira gore ke kgaotše.”

Ge a be a botšišwa ka seo se mo dirilego gore e be lerabele gakaalo, James o itše: “Ka gobane tate o sepetše, ke be ke se na yo a ntayago. Ke be ke sa nagane le gatee kamoo ke bego ke kweša mma, ngwanešo yo monyenyane le kgaetšedi, gotee le nna ka noši bohloko. Ke be ke nyaka tlhokomelo le tayo tša tate.”

Eupša go rabela go fo dira gore boemo bjo bobe bo befele pele. (Jobo 36:18, 21) Ka mohlala, James ga se a ipakela mathata a nnoši eupša gape o a baketše le mmagwe le banababo, bao ba tlaišwago ke kgateletšo le kgatelelo tše di sa nyakegego. Gape se se lego kotsi le go feta ke therešo ya gore mokgwa wa borabele o ka fapanya motho le Modimo ka boyena. Go ba gona, Jehofa o laela bafsa gore ba kwe bo-mmago bona.—Diema 1:8; 30:17.

Fenya Pefelo

Ka gona, o ka lebeletšana bjang le pefelo le go kgopišega moo o nago le gona malebana le tatago? Sa pele, go ka nyaka gore o ikgopotše gore go tloga ga tatago ga se molato wa gago. Le gona ga go bolele gore ga a sa go rata goba gore ga a sa na taba le wena. Go ba gona, go ka ba bohloko ge a sa leke le go ka letša mogala goba go le etela. Eupša bjale ka ge sehlogo se se fetilego lelokelelong le la dihlogo se bontšhitše, * bo-tate ba bantši ba ba tlogelago malapa a bona ba lahlegelwa ke kgokagano le bana ba bona, e sego ka gobane ba sa ba rate, eupša ka baka la ge ba meditšwe ke go ipona molato le go hlabja ke dihlong. Ba bangwe, go swana le tatago Joan, ba lemaletše dihlare-tagi goba dino-tagi, gomme se se ba šitiša go kgona go itshwara bjalo ka mehleng.

Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, leka go gopola gore batswadi ba gago ga se ba phethagala. Beibele e bolela gore: “Ba dirile dibe bohle, ba hlaya letaxô la Modimo.” (Ba-Roma 3:23; 5:12) Ke therešo gore se ga se lokafatše boitshwaro bjo bo kwešago bohloko goba bja go hloka boikarabelo. Eupša go lemoga therešo ya gore bohle re abetše go se phethagale, go ka dira gore go be bonolo go wena go kgaotša pefelo e senyago le go kgopišega.

Seo se boletšwego go Mmoledi 7:10 se ka go thuša go lebeletšana ka katlego le pefelo le go kgopišega moo o nago le gona malebana le batswadi ba gago. Ela hloko kamoo e lemošago malebana le go lebelela tša nakong e fetilego: “Se re: Mehla ya byalo e re’ng e phalwa ke ya kxalê? Yo bohlale xa’ latiše tšeo.” Ka gona, go e na le go dulela go nagana ka tsela yeo dilo di kilego tša ba ka gona, go kaone go lebiša tlhokomelo tabeng ya go dira boemo bja gago gore e be bjo bo go holago.

Go Gata Mogato wa Pele

Ka mohlala, o ka akanya ka go gata mogato wa pele bakeng sa go ikopanya le tatago. Ke therešo gore ke yena yo a go tlogetšego gomme o ka nagana ka mo go swanetšego gore ke boikarabelo bja gagwe gore a gate mogato wa pele. Eupša ge e ba a palelwa ke go dira bjalo gomme go se kopane le yena go dira gore o nyame le go se thabe, na e ka se be ga mohola gore o leke go kaonefatša boemo ka bowena? Ela hloko kamoo Jesu Kriste a ilego a swara dilo ka gona ge ba bangwe ba bagwera ba gagwe ba be ba mo kweša bohloko. Bošegong bja mafelelo bja bophelo bja gagwe e le motho, baapostola ba gagwe ba ile ba mo tlogela. Petro o be a ile a ikgantšha ka gore o tla kgomarela Jesu bjang goba bjang. Lega go le bjalo, Petro o ile a latola Jesu—e sego gatee eupša gararo!—Mateo 26:31-35; Luka 22:54-62.

Gaešita le ge go le bjalo, Jesu o ile a tšwela pele a rata Petro go sa šetšwe diphošo tša Petro. Ka morago ga tsogo ya Jesu, Jesu o ile a gata mogato wa pele bakeng sa go tsošološa tswalano ya bona ka go iponagatša go Petro ka mo go kgethegilego. (1 Ba-Korinthe 15:5) Ka mo go kgahlišago, ge Jesu a be a botšiša Petro potšišo e rego, “A O a nthata?” karabelo ya Petro e bile ya gore “E Morêna, O tseba xobane ke a Xo rata.” Go sa šetšwe ditiro tša gagwe tša go hlabiša dihlong, Petro o be a sa dutše a rata Jesu.—Johane 21:15.

Bjale ka ge e bile therešo tabeng ya Petro le Jesu, boemo mabapi le tatago e ka fo se be bja go hloka kholofelo go etša kamoo bo bonagalago bo le ka gona. Mohlomongwe a ka arabela gabotse ge e ba o gatile mogato wa pele bjalo ka go letša mogala, go ngwala lengwalo goba go etela. Henry yo go boletšwego ka yena mathomong o gopola gore: “Nkile ka ngwalela tate, gomme o ile a nthomela lengwalo a bolela gore o ikgantšha ka nna. Ke ile ka foreimela lengwalo leo gomme ka le bea lebotong la-ka ka nywaga e mentši. Ke sa dutše ke e-na le lona le lehono le.”

Joan le banababo ka mo go swanago ba ile ba gata mogato wa pele bakeng sa go etela tatago bona yo a lemaletšego dino-tagi. Joan o dumela gore: “O be a se boemong bjo bobotse, eupša e be e sa dutše e le mo gobotse go mmona.” Mohlomongwe go gata mogato wa pele go ka go hola. Ge e ba go se na karabelo e botse mathomong, o ka rata go leta nako gore e fete gomme ka morago o leke gape.

Go Lebeletšana ka Katlego le Bohloko bja go Latolwa

Salomo o re gopotša gore “xo nyaka xo na le mohla wa xôna, le xo tšitlanya xo na le mohla wa xôna.” (Mmoledi 3:6) Ka dinako tše dingwe mofsa o swanelwa ke go lebeletšana le therešo e bohloko ya gore tatagwe ga a nyake go ba le tswalano le bana ba gagwe. Ge e ba se ke sa therešo ka tatago, mohlomongwe ka letšatši le lengwe o tla lemoga kamoo a lahlegetšwego ka gona ka go palelwa ke go kgomarela tswalano le wena.

Go sa le bjalo, kgonthišega gore go go latola ga gagwe ga go bolele gore ga o na mohola. Mopsalme wa Beibele Dafida o itše: “Xobane tate le mmê bôná ba ntloxetše; ’me Wêna Morêna O a nkamoxela.” (Psalme 27:10) Ee, o sa dutše o le bohlokwa kudu mahlong a Modimo.—Luka 12:6, 7.

Ka gona, ge e ba o ikwa o nyamile goba o gateletšegile, batamela Modimo ka thapelo. (Psalme 62:8) Mmotše kamoo o ikwago ka gona. Kgonthišega gore o tla go theetša le go go homotša. Mopsalme yo mongwe wa Beibele o ngwadile gore: “Mohla kè xoletšwe ke dipelaêlô ka teng xa-ka, ka bewa pelo ke dikhomotšô tša xaxo.”—Psalme 94:19.

Bogwera bjo borutho le Bakriste-gotee le bjona bo ka go thuša go lebeletšana ka katlego le go latolwa mo go bjalo. Diema 17:17 e re: “Moxwêra ké moratwa wa ka mehla; ké ngwan’ešo e a ntswáletšwexo wa mohla wa tlalêlô.” O ka hwetša bagwera ba bjalo ba kgonthe ka gare ga phuthego ya Bokriste ya Dihlatse tša Jehofa. Go tseba ba bangwe ba balebeledi ba phuthego e ka ba mo go holago kudu-kudu. Kgaetšedi ya Joan e lego Peter o nea keletšo ye: “Boledišana le batho ba bagolo ka phuthegong, gomme ba tla go thuša kudu. Ge e ba o tlogetšwe ke tatago, ba tsebiše kamoo o ikwago ka gona.” Balebeledi ba phuthego gape ba ka nea ditšhišinyo tše šomago tša go swaragana le maikarabelo a mangwe ao tatago a bego a a hlokometše pele, bjalo ka go lokiša legae.

Mmago gape e ka ba mothopo wa thekgo. Ke therešo, gore a ka ba a tlaišwa ke kgateletšo ya maikwelo ka boyena. Eupša ge e ba o bolela maikwelo a gago ka tlhompho, ga go pelaelo gore o tla leka ka matla go re a arabele.

Thekga Lapa Leno!

Go se be gona ga tatago go ka kgoma lapa leno ka ditsela tše dintši. Mmago a ka swanelwa ke go hwetša mošomo—mohlomongwe e bile e mebedi—bakeng sa go hlokomela dinyakwa tša motheo. Wena le banabeno le ka swanelwa ke go rwala maikarabelo a oketšegilego a lapa. Eupša o ka lebeletšana ka katlego le diphetogo tše bjalo ge e ba o hlagolela lerato le le se nago boithati la Bokriste. (Ba-Kolose 3:14) Se se ka go thuša gore o kgomarele boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo le go fediša go kgopišega. (1 Ba-Korinthe 13:4-7) Peter o re: “Go thuša lapa lešo ke selo sa maleba go ka se dira gomme ke hwetša kgotsofalo ka go tseba gore ke thuša mma le dikgaetšedi tša-ka.”

Ka ntle le pelaelo, go tloga ga tate gae ke tiragalo e nyamišago le e bohloko. Eupša o ka kgonthišega gore ka thušo ya Modimo le thušo ya bagwera ba lerato ba Bakriste le lapa, wena le lapa leno le ka kgona go lebeletšana le boemo ka katlego. *

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 3 Maina a fetotšwe.

^ ser. 11 Bona sehlogo “Bafsa ba a Botšiša . . . Ke ka Baka La’ng Tate a re Tlogetše?” ka tokollong ya rena ya December 8, 2000.

^ ser. 27 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le go phela lapeng la motswadi o tee, bona dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša . . . ” tšeo di tšwelelago ka ditokollong tša January 8, 1991 le April 8, 1991.

[Diswantšho go letlakala 19]

Bafsa ba bangwe ba gatile mogato wa pele bakeng sa go ikopanya le bo-tatago bona