Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na “Bodumedi bja ka Sephiring” ke Yona Tharollo?

Na “Bodumedi bja ka Sephiring” ke Yona Tharollo?

Na “Bodumedi bja ka Sephiring” ke Yona Tharollo?

GE MADUMEDI AO A RULAGANTŠWEGO a dutše a lahlegelwa ke taolo ya ona godimo ga batho, ke mo go sa makatšego gore batho ba bantši gakaakaa ba be ba tla itirela bodumedi bja bona bja ka sephiring. Lega go le bjalo, dipotšišo ke gore, Na go dira bjalo go ka kgotsofatša dinyakwa tša motho tša moya e le ka kgonthe? Na “bodumedi bja ka sephiring” ke yona tharollo?

Gore re arabe dipotšišo tše, sa pele re ka hlahloba ge e ba bodumedi bja ka sephiring bo ka ema bo tiile e le ka kgonthe ge bo seka-sekwa ka ‘matla a rena a go nagana,’ e lego e nngwe ya dimpho tše dikgolo tšeo batho ba nago le tšona.—Ba-Roma 12:1NW.

Motho yo a naganago gabotse o sekamela go ganeng selo seo se ikganetšago. Lega go le bjalo, nyakišišong ya bodumedi bja ka sephiring kua Sweden, go ile gwa phethwa ka gore batho gantši “ka tsela ya go itlela feela ba kopanya dikarolo tšeo di fapanego (tšeo mohlomongwe di sa kwanego le gatee) tša filosofi ya bophelo le difilosofi tša bona ka noši.”

Ka mohlala, ke feela pedi lekgolong ya bao ba ipolelago gore ke “Bakriste ka tsela ya bona ka noši” ba boletšego ka Jesu, gaešita le gore ke motho wa histori. Lega go le bjalo, tumelo ya go dumela go go tswalwa gape ka mmele o mongwe e ile ya bolelwa leboelela. Ga bjale, na ga se go ikganetša go itlhalosa o le molatedi wa Jesu Kriste mola o hlokomologa bophelo bja gagwe le dithuto tša gagwe—gomme o bile o kgomarela dithuto tšeo ka mo go feletšego di ganetšanago le tša Kriste? *

Matla a rena a go nagana gape a phema dilo tšeo di bonagalago e le tša lefeela ka go hloka kholofelo le tšeo di sa hlalosegego. Lega go le bjalo, ge ba be ba botšišwa ge e ba ba dumela go “Modimo goba matla a gagwe,” batho ba bantši bao go boledišanwego le bona ba arabile ka gore “Selo se Sengwe” se swanago le seo se ka no ba se le gona. Yo mongwe o itše: “Ke dumela go selo se sengwe sa matla ao a phagametšego a tlhago, eupša e sego seo se lego ka sebopego sa Modimo.” Bao ba bego ba dumela go Modimo ba be ba ikwa gore o “be a kgatha tema e nyenyane maphelong a bona.” Ka gona, pego e ile ya hlalosa bodumedi bja ka sephiring e le “lefase leo le hlaka-hlakanego megopolo,” gomme e ile ya phetha ka go tsopola e nngwe ya dikarabo tšeo di tlwaelegilego kudu: “Ke dumela selong se sengwe, eupša ga ke kgodišege gore ke eng.”

Nyakišišo ya bodumedi bja ka sephiring kua Canada e bontšhitše mafelelo ao a swanago. Makasine wa Alberta Report o re: “Ga bjale re bona tekanyo e phagamego ya tumelo ya go dumela mo e nyakilego go ba dilong ka moka tšeo di ka naganwago, eupša ga go na ntlha le thito go yona. Le gona ge re leka go nyakišiša mohuta wa tlhahlo yeo ditumelo tše tša ka sephiring di e bonagatšago maphelong a batho, re lemoga gore ga go na tlhahlo yeo e hwetšwago moo. Ga di na ditekanyetšo tša motheo tša boitshwaro. Ka gona di tloga di se na mohola.” Makasine o boletše ka “modimo yo a aroganego” ka gobane bao ba amogelago ditumelo tše bjalo ba “kgetha dikarolwana tšeo di tswakanego tša tumelo ya setlogo.” Na o nagana gore ke ga tlhaologanyo go thea ditumelo tša bodumedi—gaešita le kholofelo bakeng sa bokamoso—dikgopolong tše bjalo tšeo di sa kwagalego, tšeo di fokolago le tšeo di sa felelago?

Senyakwa sa Rena sa Bogwera

Bogwera, borwarre le botee di be di dutše di thabelwa ke badumedi ka nako e telele. (Ditiro 2:42, 46) Eupša bjalo ka ge bodumedi bja ka sephiring e le seo feela—bja ka sephiring—bo ka kgotsofatša bjang dinyakwa tše?

Na bodumedi bja ka sephiring, bjoo go bjona “motho yo mongwe le yo mongwe a itlhamelago kereke ya gagwe ka noši,” ga bo fo atiša le go oketša dikarogano tša bodumedi bathong? Alberta Report e boletše gore: “Bodumedi ga bjale ke taba ya boikgethelo bja ka sephiring, . . . le gona re šetše re le naga yeo e sego feela ya ditumelo tše makgolo a sego kae tše di fapa-fapanego, eupša tše dimilione tše sego kae.” Ka gona, ga se mo go makatšago ge bodumedi bja ka sephiring bo ile bja hlaloswa e le sebopego sa tlhaka-hlakano ya moya.

Go Thwe’ng ka Ditekanyetšo?

Poledišanong ya gagwe le kuranta ya Svenska Dagbladet, Mopišopo wa mo-Sweden Martin Lönnebo o bontšha gore “bodumedi bja ka sephiring bo ka se kgone go humiša mehla ya rena gomme bo na le bothata bja go fetišetša ditekanyetšo tša bjona go mehla e mefsa.” Kgopolo ye e hwetša tekanyo ya kgonthišetšo go mokgwa wo o tlwaetšwego gare ga batswadi ba ma-Sweden mabapi le kgodišo ya bana. Svenska Dagbladet e ile ya akaretša mokgwa wo ka tsela ye: “Dumela seo o se nyakago! Gomme o se ke wa gapeletša bana ba gago go dira phetho. Eupša ba dumelele gore ba kgethe ge ba šetše ba gotše ka mo go lekanego.”

Kuranta e ile ya dumela gore go nea bana ditekanyetšo tša bodumedi go ka lebelelwa e le go rutwa tša bodumedi. Lega go le bjalo, kuranta e ile ya phetha ka gore: “Go fetišetšwa mo ga ditekanyetšo tša bodumedi baneng e ka ba selo se sebotse gomme e ka ba tsela e nnoši bakeng sa bona . . . gore ba itirele diphetho ka noši.” Ka kgonthe, tlalelo ya gona bjale ya bafsa e bontšha gore bodumedi bja ka sephiring ga se bja dira selo bakeng sa go kopanya malapa motheong wa ditekanyetšo tšeo di tiilego tšeo di ka fetišetšwago go tloga molokong o mongwe go ya go o mongwe.

Ka gona, go bonagala bodumedi bja ka sephiring bo ka se kgone go nea dikarabo tšeo di ka botwago le tšeo di tsepamego tša dipotšišo bophelong, goba go kopanya batho goba go kgotsofatša senyakwa sa motho sa go nyaka tlhahlo ya boitshwaro. Sehlogo seo se tsopotšwego pejana ka go Svenska Dagbladet se hlalositše pono ye ya bodumedi bja ka sephiring ka gore: “Ge ‘seo se bitšwago tumelo’ se akaretša selo se sengwe le se sengwe, gona ga se bolele selo. Le gona, ge tokologo le ka mohla e sa beelwe mellwane, e a fokodišwa.”

Go molaleng gore bodumedi bja ka sephiring ka dibopego tše dintši bo palelwa ke go kgotsofatša dinyakwa tša batho tša moya. Ge e le gabotse, motho a ka lebelela bjang go kgotsofatša ka mo go lekanego dinyakwa tše bjalo ka go fo kgetha ditumelo go tšwa ditlogong tšeo di sa swanego, go swana le ge eka o kgetha dijo tšeo di rothišago mare kudu tafoleng e tletšego dijo tša mehuta-huta? Le gona go bonagala go le molaleng gore bodumedi bjo bo rulagantšwego bo paletšwe ke go kgotsofatša dinyakwa tše bjalo. Ka gona, ke kae moo re ka retologelago gona?

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 5 Jesu ga se a ka a ruta gore bahu ba tswalwa gape ka mmele o mongwe. Go e na le moo, o rutile gore bahu ba boemong bja go swana le ge eka ba robetše bja go se be gona, ba letetše tsogo nakong e tlago.—Johane 5:28, 29; 11:11-14.

[Seswantšho go letlakala 24, 25]

Na re swanetše go lebelela bodumedi e le feela ga mantšha-o-tlogele, moo re hlaolago le go kgetha ditumelo tšeo di ipiletšago go rena?