Madrid – prestolnica, zgrajena za kralja

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

NEKATERE svetovne prestolnice so zrasle blizu naravnih pristanišč in že dolgo časa delujejo kot živahne luke. Druge stojijo ob dobro izkoriščenih rečnih mostovih in so skoraj neogibno postale znane. Mnoge evropske prestolnice so že vse od rimskih časov pomembna mesta. Toda Madrid, španska prestolnica, je izjema. Mesto je leta 1561 imelo manj kot 10.000 prebivalcev, zatem pa nenadoma postalo pomembno.

Vzrok za to je bil preprost. Filip II., kralj Španije in velikega prekomorskega imperija, se je naveličal seliti dvor iz enega dela Kastilije v drugega. Navdušen lovec, kot je bil, je hotel, da bi njegov stalni dvor stal blizu njegovih priljubljenih lovišč. Madrid je tem zahtevam popolnoma ustrezal, mesto pa je imelo  tudi dobro vodo, prostor za širitev in plodno zemljo v okolici.

Ko je bila odločitev sprejeta, je Filip začel program gradnje, s katerim bi Madrid postal mesto, vredno za prestolnico. Tudi kasnejši španski kralji so mesto olepšali in s tem ustvarili posebno vez med Madridom in monarhijo. V 17. stoletju je Madrid postal največje mesto v Španiji. Danes pa je uspešna moderna metropola z več kot tremi milijoni prebivalcev.

Madrid je tesno povezan s špansko kraljevsko družino, zato se ob številnih zgodovinskih stavbah v mestu omenja dve glavni dinastiji. Najstarejši del mesta se imenuje Madrid Avstrijcev in je iz časov avstrijske oziroma habsburške dinastije v 16. in 17. stoletju. Kasneje zgrajene stavbe pa so postale znane kot Madrid Burboncev, dinastije, ki vlada od leta 1700.

V minulih stoletjih so španski kralji podprli ali financirali gradnjo številnih veličastnih  zgradb v prestolnici. Njihova neprecenljiva zbirka slik je sedaj jedro madridske narodne galerije umetnosti. Prostrana kraljeva posestva v okolici Madrida pa so sčasoma postala glavni mestni parki in področja za sprostitev.

Zeleno mesto

Ker so se kralji zanimali za lov in vrtove, je bil ob novodobni širitvi Madrida obsežen zeleni pas že ohranjen. Kljub hitri rasti mesta v preteklih desetletjih se velike parkovne površine raztezajo proti jugu od gorovij skoraj do vrat mestnega središča.

Eden od parkov v Madridu, nekdanje kraljevo lovišče Casa de Campo, je blizu kraljeve palače, v njem pa je trenutno sodoben živalski vrt. Proti severu Madrida se razprostira prostran gozd prvobitnega hrasta, ki je znan kot hrib El Pardo in se razteza skoraj do mestnega jedra, od katerega je oddaljen deset kilometrov.

 Filip II. je nedolgo zatem, ko je iz Madrida naredil prestolnico, začrtal meje tega lovskega rezervata. Kraljevi lovski dvorec, ki ga je postavil njegov oče, še vedno krasi park. To gozdnato področje je zdaj postalo krajinski park, v katerem imata zavetje dve najbolj ogroženi vrsti v Evropi, to sta španski kraljevi orel in evropski rjavi jastreb.

Park Retiro je bil prej prostran kraljevski vrt v središču Madrida, kjer je kraljeva družina prirejala bikoborbe in celo pomorske bitke. Javnosti je bil vstop v park dovoljen šele v 18. stoletju pod pogojem, da so ljudje primerno oblečeni. Pravila oblačenja zdaj seveda niso več tako stroga in Madrileños (Madridčani) vsak konec tedna oblegajo to priljubljeno pribežališče. Kristalna palača, zgrajena iz kovnega železa in stekla, ter polkrožno stebrišče s pogledom na jezero, polno čolničkov, sta le dve njegovi privlačni značilnosti.

Kralj Karel III. iz 18. stoletja se je navduševal nad umetnostjo in znanostjo ter je ob parku Retiro odprl Kraljevi botanični vrt. V zadnjih dveh stoletjih in pol so se v teh vrtovih usmerili predvsem na rastlinstvo Srednje in Južne Amerike.

Avenija umetnosti

Zaradi radodarnosti španske kraljevske hiše je v Madridu tudi ena najpomembnejših umetnostnih galerij na svetu. Muzej Prado so zgradili po povelju Karla III., ki je v zgodovini znan kot najodličnejši madridski župan. Umetniško zbirko pretežno sestavljajo dela, ki so jih španski monarhi pričeli zbirati pred več kot štirimi stoletji.

V 17. stoletju je dvorni slikar Velázquez poleg tega, da je sam slikal mojstrovine, prečesal Evropo podolgem in počez, da je za svojega zavetnika, kralja Filipa IV., nakupil izjemnih slik. V naslednjem stoletju je postal uradni dvorni slikar Francisco de Goya. Nič čudnega torej, da so številne slikarske mojstrovine teh dveh slavnih umetnikov shranjene prav v Pradu.

Dve drugi zelo dragoceni umetniški zbirki – Muzej Thyssen-Bornemisza in Narodni center umetnosti Kraljica Sofija – stojita skupaj s Pradom ob isti, z drevesi obrobljeni aveniji. To elegantno urejeno ulico z vzdevkom Avenija umetnosti krasijo tudi številni znani madridski kipi.

Madrid je podobno kot mnoga druga mesta imel svoje vzpone in padce. Prestolnica je bila med špansko državljansko vojno (1936–39) večinoma oblegana in nekaj strelskih lukenj je mogoče videti na monumentalnem slavoloku Puerta de Alcalá. Kljub temu pa so ustanovitelji mesta že vse od začetka hoteli, da bi bil Madrid omikano mesto, v katerem bi se ljudje med sabo razumeli.

Madridska listina iz leta 1202 je med drugim določala, da meščani ne smejo sodelovati v dvobojih, nositi orožja ali preklinjati oziroma stresati žaljivk. Prav tako so bili dolžni ohranjati mesto čisto, ne goljufati someščanov in ne zapraviti veliko denarja ob poroki. V skladu s tem odlokom je Madrid danes čisto mesto – čeprav so poročne slovesnosti postale nekoliko drage! Obiskovalci, ki hočejo poceni jesti, bodo morda želeli pokusiti nekaj značilnih tapas, majhnih okusnih prigrizkov, ki jih v številnih gostinskih lokalih postrežejo skupaj z mrzlo pijačo.

V minulih letih se je Madrid izredno povečal. Sedaj ima učinkovit transportni sistem in vso potrebno infrastrukturo, da poskrbi za milijone turistov, ki ga obiščejo vsako leto. Julija in avgusta bo na tisoče Jehovovih prič iz Španije in iz drugih držav obiskalo to mesto. Priče načrtujejo mednarodno zborovanje na enem od velikih madridskih nogometnih stadionov. Številni od teh, ki bodo navzoči, bodo zato imeli priložnosti ogledati si prestolnico, zgrajeno za kralja.

[Okvir/slike na strani 24, 25]

PALAČE, PRIMERNE ZA KRALJA

Kraljevska palača. Ta palača, ki je verjetno najbolj impresivna zgradba v Madridu, stoji na kraju, kjer je nekoč stala mavrska trdnjava, okoli katere je bil Madrid prvotno zgrajen. V njem se opravljajo pomembne državniške dejavnosti, vendar že vse od leta 1931 ni več kraljeva rezidenca. Formalni vrt se razteza od palače nižje proti reki.

Palača Aranjuez. Aranjuez leži približno 50 kilometrov južno od prestolnice ob reki Tajo. Ta kraj se je zaradi plodnega okolja in milejšega podnebja priljubil Filipu II., ki je pričel graditi to palačo. Palačo in njene očarljive vrtove je v 18. stoletju dokončal Karel III.

El Escorial. Filip II. je kmalu zatem, ko je iz Madrida naredil prestolnico, pričel graditi to velikansko poslopje s samostanom, knjižnico, mavzolejem in palačo. Po 20 letih gradnje je ta stavba preprostega sloga postala središče Filipovega imperija, kamor se je kralj lahko umaknil, da bi nemoteno delal. V njej so shranjene nekatere najpomembnejše rokopisne zbirke, med drugim tudi nekaj srednjeveških različic Biblije v španščini.

Palača El Pardo. Ta kraljevski lovski dvorec stoji v krajinskem parku, ki se razprostira tik ob Madridu. Prvotno stavbo je zgradil oče Filipa II., iz tistega časa je ostalo še notranje dvorišče.

V La Granji de San Ildefonso, 80 kilometrov proti severu, stoji malo bolj razkošna palača. Filip V. jo je zgradil po vzorcu palače v Versaillesu, v kateri je preživel otroštvo. Dovršenost njenih vrtov in vodnjakov je pravo nasprotje obsežnih borovih gozdov, ki pokrivajo okoliške gore.

[Vir slike]

Foto: Cortesía del Patrimonio Nacional, Madrid, España

 [Okvir/slike na strani 26]

NEKATERE ZNAMENITOSTI MADRIDA

Plaza Mayor (1). Tukaj je bila več kot tri stoletja tržnica, trg pa je bil tudi glavno prizorišče javnih prireditev, kot so denimo bikoborbe, kronanja in usmrtitve tako imenovanih heretikov. Ena od slik v Muzeju Prado (2) upodablja živahno panoramo Plaze Mayor med velikim avtodafejem oziroma javnim sojenjem heretikom v Madridu leta 1680.

Mestna hiša stoji na očarljivem starodavnem trgu Plaza de la Villa, kjer so bili prvi uradni sestanki mestnih oblasti. Trg obdajajo starinske zgradbe, še vedno pa je čutiti duh Madrida iz 16. stoletja. Nedaleč stran si obiskovalec lahko ogleda najživahnejši mestni trg Puerta del Sol, ki je izhodišče vseh ulic, ki se iz Madrida podajajo proti podeželju. Te znamenitosti so del najstarejšega mestnega dela.

Ob širitvi Madrida so kralji iz burbonske dinastije, še zlasti Karel III., gradili ali podpirali gradnjo drugih kulturnih znamenitosti, ki so pogosto posnemale arhitekturni slog iz njihove domovine, Francije. Nekateri primeri tega so Kraljevska palača, Narodna knjižnica (3), Občinski muzej (4), Kibelin vodnjak (5), Neptunov vodnjak in Puerta de Alcalá (6).

[Vir slike]

Slika 2: MUSEO NACIONAL DEL PRADO; sliki 5 in 6: Godo-Foto