Vse večje nezadovoljstvo zaradi davkov?

»Bolj ko delam, več mi vzamejo.« (Babilonski pregovor, okoli 2300 pr. n. š.)

»Razen smrti in davkov ni na tem svetu nič zanesljivega.« (Ameriški državnik Benjamin Franklin, 1789)

REUBEN dela kot prodajalec. Vsako leto skoraj tretjina njegovega težko prisluženega zaslužka izpuhti v obliki davkov. »Ne vem, kam gre ves ta denar,« se pritožuje. »Zaradi toliko vladnih omejitev nam je na voljo manj storitev kot kdaj prej.«

Davki so del našega življenja, pa če nam je to všeč ali ne. Pisec Charles Adams pravi: »Vlade najrazličneje obdavčujejo dohodke vse odkar obstaja civilizacija.« Davki so pogosto razlog za nezadovoljstvo in včasih celo upor. Starodavni Britanci so se bojevali proti Rimljanom, govoreč: »Raje glavo izgubimo, kot pa da nam nad njo visi davek!« V Franciji je sovraštvo do gabella, davka na sol, pomagalo zanetiti francosko revolucijo, med katero so pobiralce davkov obglavili. Upori zaradi davkov so imeli vlogo tudi v vojni za neodvisnost Amerike od Anglije.

Ne preseneča, da nezadovoljstvo zaradi davkov še vedno tli. Strokovnjaki pravijo, da so v državah v razvoju davčni sistemi pogosto »neučinkoviti« in »krivični«. Po besedah nekega raziskovalca je imela neka revna afriška država »več kot 300 krajevnih davkov, katerih upravljanje je bilo nemogoče, tudi z najbolj usposobljenim osebjem. Pravilno pobiranje davkov in nadzorni mehanizmi ne obstajajo ali pa niso v rabi, [. . .] kar ustvarja priložnosti za zlorabo.« Pri BBC News so poročali, da so v neki azijski državi »krajevni uradniki uvedli na ducate [. . .] nezakonitih taks – od davkov na gojenje banan do davkov na zakol prašičev – da bi zvišali občinske dohodke ali napolnili svoje žepe«.

Ogenj nezadovoljstva podžiga prepad med bogatimi in revnimi. V publikaciji Združenih narodov Africa Recovery piše: »Ena od mnogih ekonomskih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju je, da razvite države kmetovalce subvencionirajo, države v razvoju pa jih obdavčujejo. [. . .] Raziskave Svetovne banke kažejo, da se samo s subvencijami, ki se jih izplača ameriškim kmetovalcem, Zahodni Afriki zmanjša dohodek od izvoza bombaža za 210 [milijonov] evrov na leto.« Tako so kmetovalci v državah v razvoju lahko nezadovoljni, ko jim vlada obdavčuje že tako majhen zaslužek. Kmetovalec v neki azijski državi pravi: »Kadar koli so prišli [vladni uradniki], smo vedeli, da bodo hoteli denar.«

Podobno nezadovoljstvo je bilo mogoče videti v Južnoafriški republiki, ko je vlada za kmetovalce uvedla zemljiški davek. Kmetovalci so zagrozili s tožbo. Zaradi davka »bodo mnogi kmetovalci bankrotirali in še več delavcev na  kmetijah bo brezposelnih«, je opozoril predstavnik kmetovalcev. Kdaj pa kdaj je nezadovoljstvo zaradi obdavčenja še vedno razlog za nasilje. Pri BBC News poročajo: »Dva [azijska] kmetovalca sta bila lani ubita, ko je policija napadla vas, kjer so kmetovalci protestirali proti previsokim davkom.«

Vendar pa zaradi plačevanja davkov ne negodujejo le revni. Raziskava v Južnoafriški republiki je pokazala, da mnogi premožni davkoplačevalci »niso navdušeni nad plačevanjem dodatnih davkov, čeprav bi to pomenilo, da vlade ne bodo mogle izboljšati storitev, ki so zanje pomembne.« Znane osebnosti iz sveta glasbe, filma, športa in politike se pojavljajo na naslovnicah časopisov zaradi utaje davkov. V knjigi The Decline (and Fall?) of the Income Tax piše: »Na žalost so naši najvišji vladni delavci, naši predsedniki, prav tako daleč od tega, da bi se običajni ljudje pri upoštevanju zakona o davkih lahko zgledovali po njih.«

Morda tudi vi menite, da so davki previsoki, krivični in obremenjujoči. Kako bi potem morali gledati na plačevanje davkov? Ali sploh služijo kakšnemu pravemu namenu? Zakaj so davčni sistemi pogosto tako zapleteni in navidez krivični? Ta vprašanja razčlenjujeta naslednja članka.

[Slika na strani 4]

V državah v razvoju revni morda nosijo nepravičen delež davčnega bremena

[Vir slike]

Godo-Foto