Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dikalafo tša Mešunkwane—Na di ka go Thuša?

Dikalafo tša Mešunkwane—Na di ka go Thuša?

Dikalafo tša Mešunkwane—Na di ka go Thuša?

GO TLOGA mehleng ya kgale, dikalafo tša mešunkwane di be di dutše di dirišetšwa go alafa malwetši. Puku ya Ebers Papyrus yeo e ngwadilwego kua Egipita mo e ka bago lekgolong la bo-16 la nywaga B.C.E., e na le dikalafo tše makgolo tša setšo tšeo di dirišetšwago go fodiša malwetši a fapa-fapanego. Lega go le bjalo, ka tlwaelo dikalafo tša mešunkwane di be di hlalosetšwa meloko ka go latelelana.

Go bonagala go dirišwa ga mešunkwane go tša kalafo mafaseng a ka bodikela go thomile ka modiro wa Dioscorides e lego ngaka ya tša kalafo ya Mogerika ya lekgolong la pele la nywaga, yoo a ngwadilego puku ya Materia Medica. E ile ya ba puku e di etilego pele ya tša kalafo nywageng e 1 600 e latetšego. Dikarolong tše dintši tša lefase, dikalafo tša setšo tša mešunkwane di sa tumile. Kua Jeremane, mananeo a mmušo a tša maphelo mo gongwe a ka thekga ditshenyagalelo tša dikalafo tša mešunkwane ka tša ditšhelete.

Gaešita le ge ka dinako tše dingwe go bolelwa gore mešunkwane ya tša kalafo ya setšo e šireletšegile go feta dihlare tša tša kalafo tša sebjale-bjale, fela e na le dikotsi tša yona. Ka gona go rotošwa dipotšišo tše: Ke ditemošo le dipolelelo dife tšeo motho a swanetšego go di ela hloko pele a ka diriša dikalafo tša mešunkwane? Le gona, na go na le maemo le ge e le afe ao go ona mohuta o itšego wa kalafo o ka thušago kudu? *

Kamoo Mešunkwane e ka Thušago ka Gona

Go boletšwe gore mešunkwane e fodiša ka mekgwa e mentši. E mengwe go naganwa gore e thuša mmele go lwantšha malwetši. E mengwe go bolelwa gore e thuša tshepedišo ya go šila dijo, go okobatša kgateletšego ya megalatšhika, go hlwekiša mala goba go thuša go laola dithaka.

Mešunkwane e ka ba le mehola ya tša phepo gotee le ya tša kalafo. Ka mohlala, dimela tše dingwe tšeo di šomago e le dilo tša go oketša mohlapologo tše bjalo ka parsley, di bile di na le potassium e ntši. Potassium yeo e lego dimeleng tše e bušetša go lahlega ga karolwana ye e bohlokwa ka mohlapologo. Ka mo go swanago, semela seo se bitšwago valerian (Valeriana officinalis), seo e lego kgale se dirišwa e le seokobatši, se na le calcium e ntši. Calcium e ka oketša matla a mošunkwane a go okobatša tshepedišo ya megalatšhika.

Kamoo Mešunkwane e ka Dirišwago ka Gona

Mešunkwane e ka dirišwa ka ditsela tše dintši, e le teye, ka go bedišwa, ka go tswakwa le tagi le ka go e tlola. Diteye di dirwa ka go tšhela meetse a go bela godimo ga mošunkwane. Eupša ditsebi di lemoša gore mešunkwane yeo e dirišwago e le diteye ga se ya swanela go bedišwa ka meetse. Metswako yeo e dirilwego ka medu ya mešunkwane le matswamathi, e bedišwa ka meetse e le gore go ntšhwe dikarolwana tše matla.

Go thwe’ng ka yeo e tswakwago le tagi? Puku e nngwe e bolela gore “ke dikarolwana tša mošunkwane tšeo di dirilwego ka thušo ya tagi yeo e sa tswakwago goba e tswakilwego, poranti goba vodka.” Gape go na le tšeo di tlolwago, tšeo di ka dirwago ka ditsela tše di fapa-fapanego. Ka tlwaelo di tlotšwa dithong tša mmele tšeo di lego bohloko goba tšeo di opago.

Ka go se swane le dibithamine tše dintši le diokobatši, mešunkwane e mentši kudu e lebelelwa e le dijo gomme gantši e jewa e le noši ge motho a swerwe ke tlala. Gape e ka nwewa e le ka sebopego sa philisi, yeo go ka bago bonolo go e-nwa e bile e e-na le tatso. Ge e ba o phetha ka go diriša mešunkwane, e tla ba gabohlale go dira bjalo ka tlase ga thlahlo ya ditsebi.

Go ya ka setšo, mešunkwane e be e dirišetšwa maemo a bjalo ka mpshikela o tlwaelegilego, go se šome gabotse ga tshepedišo ya go šila dijo, go bipelwa, go hlobaela le go feroga dibete. Lega go le bjalo, gape mešunkwane ka dinako tše dingwe e dirišetšwa malwetši a kotsi—e sego e le kalafo feela eupša gape ka morero wa go thibela malwetši. Ka mohlala, kua Jeremane le Austria mošunkwane wo o bitšwago saw palmetto (Serenoa repens) o dirišwa e le mogato wa pele wa go alafa benign prostatic hyperplasia (go ruruga ga thaka ya ka fase ga sebudula mo go sa bakego kankere). Dinageng tše dingwe bolwetši bjo bo feleletša bo swere banna ba 50 go ya go 60 lekgolong. Lega go le bjalo, go bohlokwa gore sebaki sa go ruruga se utollwe ke ngaka bakeng sa go kgonthišetša gore boemo ga bo nyake kalafo e matla, go swana le ge motho a swerwe ke kankere.

Ditemošo tše Dingwe

Gaešita le ge mošunkwane o ka tsebja ka gohle e le o šireletšegilego, go nyakega temošo. O se ke wa thekga ditho feela ka gobane setšweletšwa se ngwadilwe gore se dirilwe ka dilo tša “tlhago.” Saeklopedia yeo e bolelago ka taba ya mešunkwane e re: “Se se sa kgahlišego tabeng ye ke gore mešunkwane e mengwe e kotsi ka mo go feletšego. [Ka manyami] batho ba bangwe ga ba ele hloko mešunkwane le ge e le efe—e ka ba e kotsi goba e lokilego.” Metswako ya dikhemikhale yeo e lego mešunkwaneng e ka fetola lebelo leo pelo e bethago ka lona, kgatelelo ya madi le tekanyo ya swikiri. Ka gona, batho bao ba nago le mathata a pelo, kgatelelo ya madi a magolo goba bolwetši bja madi le swikiri bjo bo swanago le bolwetši bja swikiri, ba swanetše go ba šedi ka mo go kgethegilego.

Lega go le bjalo, ka tlwaelo ditla-morago tše kotsi tša mešunkwane e ba gore mmele o ganane le tšona. Maemo a a akaretša go opša ke hlogo, go tšewa ke samadikwe, go feroga dibete goba go tšwa dišo tše di hlohlonago. Go boletšwe gape gore mešunkwane e mpefatša maemo a maphelo ka nakwana ge e ntšha metswako yeo e lego mpholo mmeleng, ka go tšweletša ditšhupo tša go swana le mpshikela goba tše dingwe. Boemo bja motho yo a šomišago mešunkwane bo ka bonagala bo mpefala kudu pele ga ge a ka kaonefala. Ka kakaretšo go bolelwa gore boemo bjo bo bakwa ke ge ditšhila tše di nago le mpholo di e-tšwa mmeleng nakong ya ge motho a thoma go alafša ka mešunkwane.

Taba ya gore nako le nako batho ba ile ba bolawa ke go šomiša mešunkwane e itšego ke lebaka la go nyakega ga temošo le tlhahlo e kwagalago. Ka mohlala, mošunkwane o bitšwago ephedra, wo ka tlwaelo o šomišetšwago go fokotša boima bja mmele, o ka ba wa phagamiša kgatelelo ya madi. Mahu a fetago 100 ao a begilwego kua United States a ile a tswalanywa le ditšweletšwa tša ephedra, gaešita le ge Steven Karch yo e lego setsebi sa kua San Franscisco sa diphetogo tše di bakwago ke malwetši ditlhalenameng le dieleng tša mmele a bolela gore: “Maemo feela ao ke a tsebago moo batho [bao ba dirišitšego ephedra] ba ilego ba hwa, ba be ba e-na le bolwetši bjo šoro bja ditšhika goba ba dirišitše mešunkwane go feta tekano.”

Dr. Logan Chamberlain, yo e lego mongwadi wa puku yeo e bolelago ka dimatlafatši tšeo di nago le dikarolwana tša mešunkwane o re: “Mo e nyakilego go ba pego e nngwe le e nngwe nywageng ya morago bjale yeo e lego mabapi le ditla-morago tše šoro tša mešunkwane e tšwa ditiragalong tša ge batho ba be ba sa latela ditaelo. . . . Ditšhišinyo tša kamoo sehlare se se botwago se ka dirišwago ka gona tšeo di ngwadilwego ditšweletšweng di šireletšegile e bile di lekanetše. O se ke wa šomiša dikgopolo tša gago, o ka dira bjalo ka ntle le ge o hweditše keletšo e botse go setsebi sa tša mešunkwane seo se tlwaeditšwego.”

Linda Page yo e lego setsebi sa tša mešunkwane o lemoša ka gore: “Gaešita le maemong a malwetši a šoro, tsela e kaone ke go diriša tekanyo e lekanego ya [sehlare sa mošunkwane], e sego go se diriša ka mo go feteletšego. Mafelelo a mabotse kudu a ka fihlelelwa ka go ipha nako e lekanego le go itlhokomela gabotse. Go boela bophelong bjo bobotse go tšea nako.”

Puku ya thuto ya tša mešunkwane e hlalosa gore mešunkwane e mengwe e na le bokgoni bja go thibela motho gore a se e diriše go feta tekano. Ka mohlala, mošunkwane o mongwe wo o dirišetšwago go lapološa mmele o dira gore motho a hlatše ge a o nwele go feta tekano. Lega go le bjalo, seka se seo se sego gona mešunkwaneng e mengwe, ga se beele ka thoko go nyakega ga go nwa mešunkwane ka mo go lekanego.

Lega go le bjalo, ba bantši ba dumela gore e le gore mošunkwane o be le matla, o swanetše go nwewa ka tekanyo e nepagetšego le ka tsela e swanetšego. Ka dinako tše dingwe tsela feela ya go dira bjalo ke ka go šomiša ditšweletšwa tša mošunkwane. Se se bjalo ge go šomišwa ginkgo biloba, yeo e lego kgale e dirišwa bakeng sa go kaonefatša tsela yeo monagano o šomago ka yona gotee le tshepedišo ya madi, ka ge go nyakega dikhilograma tše dintši tša matlakala bakeng sa go dira motswako o matla.

Motswako woo o ka Bago Kotsi

Mešunkwane e ka dirišana le dihlare tša tša kalafo ka ditsela tše fapa-fapanego. Ka mohlala, e ka oketša goba ya fokotša matla a sehlare sa kalafo, ya se dira gore se tšwe mmeleng ka pela go feta ka mo go tlwaelegilego goba ya oketša ditla-morago tše kotsi. Mošunkwane wo o bitšwago St. John’s wort, wo gantši o dirišwago kua Jeremane bakeng sa go alafa kgateletšego ya magareng, o dira gore dihlare tše dintši tša kalafo di tšwe mmeleng ka lebelo leo le ipoeleditšego gabedi go feta ka mo go tlwaelegilego, ka go rialo wa fokotša matla a tšona. Ka gona, ge e ba o diriša dihlare tša kalafo tšeo o di neilwego ke ngaka, go akaretša diphilisi tša go laola pelego, boledišana le ngaka ya gago pele ga ge o ka diriša mešunkwane.

Puku yeo e bolelago ka dilo tše di fodišago tša mešunkwane e re: “Tagi, patše, cocaine, dihlare-tagi tše dingwe tšeo di fetolago maikwelo a motho le motšoko di ka baka mathata ao a beago bophelo kotsing ge e ba di tswakwa le dihlare tše dingwe tša mešunkwane. . . . Kahlolo e botse e tla go botša gore o pheme [dihlare tše bjalo tša kalafo], kudu-kudu nakong ya ge o babja.” Le gona, basadi ba baimana le bo-mma bao ba amušago ba swanetše go tšeela keletšo yeo godimo. Ke therešo gore ge go tliwa tabeng ya motšoko le dihlare-tagi tšeo di lemalelwago, Bakriste ba šireletšwa ke go kwa taelo ya Beibele ya gore ba ‘hlape ba tšwe tšhila tšohle tša nama le tša moya.’—2 Ba-Korinthe 7:1.

Puku e nngwe e nea temošo ye mabapi le mešunkwane: “Ge e ba o ka ima o le gare o diriša mošunkwane wa kalafo, botša ngaka ya gago gomme o kgaotše go o diriša go fihlela o boledišane le yona. Leka go gopola tekanyo e nepagetšego yeo o o nwelego ka yona le botelele bja nako yeo o o dirišitšego ka yona.”

Saeklopedia yeo e bolelago ka mešunkwane e re: “Dikotsi tša go ikalafa [ka mešunkwane] ke tše dintši.” Lepokising leo le sepedišanago le sehlogo se le le rego, “Dikotsi tša go Ikalafa,” o tla hwetša lelokelelo la dikotsi tšeo di ka bago gona ge go dirišwa mešunkwane.

Go swana le ditšweletšwa tše dingwe tša tša bophelo bjo bobotse, mešunkwane e swanetše go swarwa ka tlhokomelo, tsebo le gona ka teka-tekano—gomme gopola gore mo nakong ye dilo tše dingwe ga di alafege. Bakriste ba therešo ba lebeletše pele nakong ya ge sebaki sa bolwetši le lehu—go se phethagale mo re go abetšwego go batswadi ba rena ba pele—se tla be se tlošitšwe ka mo go feletšego ka tlase ga pušo e lokilego ya Mmušo wa Modimo.—Ba-Roma 5:12; Kutollo 21:3, 4.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 4 Phafoga! ga se makasine wa tša kalafo gomme ka go rialo ga e kgothaletše kalafo le ge e le efe e itšego goba mohuta wa dijo, mešunkwane goba selo le ge ele sefe. Tsebišo yeo e lego kgatišong ye ke ya kakaretšo feela. Babadi ba swanetše go itirela diphetho ditabeng tša tša maphelo le tša kalafo.

[Lepokisi go letlakala 30]

Dikotsi tša go Ikalafa

Tše di latelago ke dikotsi tša go diriša mešunkwane ka ntle le go hwetša thušo go ditsebi.

O ka no se tsebe bothata bja gago e le ka kgonthe.

Tsela ya gago ya go ikalafa e ka no ba yeo e sa swanelego bolwetši bja gago, gaešita le ge o ka no ba o tseba bolwetši bjoo gabotse.

Lenaneo la gago la go ikalafa le ka diegiša kalafo yeo e lego ya motheo kudu, eupša ka lehlakoreng le lengwe e le yeo e nyakegago le e swanetšego.

Go ikalafa ga gago go ka no thulana le dihlare tšeo o di neilwego ke ngaka—ka mohlala, dihlare tša go alafa malwetši ao a bakwago ke dilo tšeo di gananago le mmele wa gago goba dihlare tša go alafa kgatelelo ya madi.

Go ikalafa ga gago mo gongwe go ka alafa bolwetši bja gago bjo bonyenyane eupša gwa oketša bothata bjo bongwe bja tša maphelo bjo bo swanago le kgatelelo ya madi a magolo.

[Mothopo]

Source: Rodale’s Illustrated Encyclopedia of Herbs