Nepozabni dnevi odprtih vrat

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

DELEGATI iz več kot 40 držav so se 15. marca 2003 zbrali na obrobju mesta Mexico na posvetitvi novih zgradb, ki jih vidite spodaj na sliki. Te stanovanjske zgradbe in tiskarna so del zadnje razširitve prostorov podružničnega urada Jehovovih prič v Mehiki.

Tukaj so leta 1974, ko je bilo v Mehiki kakih 65.000 Prič, posvetili prve prostore podružnice. Ker je število Prič v Mehiki bliskovito naraščalo, se je leta 1985 in nato leta 1989 posvetilo še dodatne stavbe. Zadnja pridobitev je več kot ducat novih stavb, med katerimi so tudi ogromna tiskarna in stanovanjski prostori za kakih 1300 članov podružnice.

Dva tedna po posvetitvi so imeli za sosede iz okolice podružnice dneve odprtih vrat. Pisna vabila so med drugim poslali krajevnim uradnikom pa tudi študentom in učiteljem z novoustanovljene univerze, ki stoji na drugi strani ulice. Številni v podružnici so se spraševali, koliko se jih bo vabilu odzvalo.

Razveseljiv odziv

Odzvalo se je 272 ljudi, med njimi tudi študentje in predstavniki državnih ter mestnih oblasti. Obiskovalci so pohvalili lepoto in čistočo prostorov ter izrazili hvaležnost za izkazano gostoljubje. Neka obiskovalka je v knjigo gostov napisala: »Prvič sem obiskala vaše prostore. Prijetno so urejeni. Že prej sem vas občudovala in spoštovala, zdaj pa vas še bolj.«

Drug obiskovalec je pripomnil: »Imeli smo napačen vtis o tem, kaj se dela tukaj. O vas so krožile različne zgodbice. [. . .] Toda to, kar vidim zdaj, me navdaja z zaupanjem. Z veseljem vas bom sprejel v svoj dom, ker menim, da je vaše delo zares hvalevredno.«

Ena od predavateljic na univerzi, katere mama je Priča, je na obisk pripeljala dva cela razreda študentov. Dejala je: »Hotela sem, da bi mladi izvedeli, kakšno delo opravljajo Jehovove priče po svetu. Na tem obisku se lahko marsikaj naučijo.« Kakšen vtis je obisk naredil na študente?

Neka študentka je zapisala: »Zahvaljujem se vam za gostoljubnost. Zame in za moje sošolce bo to ostal nepozaben dan.« Druga pa je pripomnila, da ljudje, ki nočejo prisluhniti  Pričam, ko jih ti obiščejo, sploh ne vedo, kakšni ljudje so. »Moramo biti strpni in odprti za drugačno mnenje,« je sklenila. Neki mladenič je dejal: »O vas sem imel povsem drugačno sliko, zdaj pa vidim, da sodelujete drug z drugim. Podobni ste mravljicam – tako marljivi.«

Med obiskovalci so bili tudi štirje predstavniki krajevnega policijskega urada. Ena od njih je dejala: »To je osupljivo. Tukaj ni nikakršne diskriminacije. Sobarica, vrtnar – vsi so enaki. [. . .] To je prekrasno.«

Dva mlada soseda, dečka stara devet in deset let, sta rekla: »Lepo je tukaj – zelo je veliko.« »Najbolj so mi bili všeč stroji. Tako hitri so. Še posebej so mi bili všeč stroji za rezanje papirja.«

Podružnico je obiskal tudi travmatolog s svojo ženo in hčerjo, ki je študentka. Med ogledom je zdravnikova žena postavljala veliko biblijskih vprašanj. Povedala je, da so ji Priče vzbudili zanimanje, ko so obiskali njenega očeta, ki je evangeličanske veroizpovedi. Oče se je običajno hudo razjezil, vendar so Priče ostali mirni. »Zdaj razumem, zakaj,« je izjavila.

Ta obisk je, kot so dejali, spremenil njihovo mnenje o Pričah. José, ki jih je vodil pri ogledu, je opazil njihovo zanimanje in jih povabil na slovesnost v spomin na Kristusovo smrt ter jim ponudil biblijski pouk. Odzvali so se z naklonjenostjo in dejali, da bodo z veseljem prišli na biblijski pouk v podružnico.

José in njegova žena Beatriz sta jih naslednji teden, ko so prišli, navdušena sprejela v svoji sobi. Imeli so toliko vprašanj, da je prvi pouk trajal tri ure in pol! Družina je 16. aprila obiskala spominsko slovesnost in z njimi je prišel tudi oče zdravnikove žene – da, tisti, ki se je običajno hudo razjezil, kadar so ga obiskali Priče.

Posebno razveseljiva je bila novica, da so obiskovalci odnesli s seboj domov kar 500 biblijskih publikacij, predvsem Biblij. Nekateri so dejali, da niso še nikoli prej imeli Biblije.

Neka ženska, ki živi nedaleč stran, je Armandu, ki je skrbel za biblijsko literaturo, dejala: »Od zdaj naprej se bom vam, Pričam, pridružila na shodih, ker vem, da je to resnica.« Armando je bil vesel, ko jo je nekaj tednov kasneje zagledal v kraljestveni dvorani. Pravi: »S sabo je prinesla knjigo, ki jo je dobila na dnevih odprtih vrat. Ko sem jo pozdravil, mi je dejala: ‚Kot vidite, sem držala besedo.‘«

Trije dnevi odprtih vrat so hitro minili. Toda bili so izjemno spodbudni. Člani podružnice so tako videli podružnične prostore skozi oči obiskovalcev, ki so bili tukaj prvič, kar jim pomaga še bolj ceniti prednost, da lahko služijo v eni od podružnic Jehovovih prič.

[Slike na straneh 24, 25]

1. avtomehanična delavnica, 2. storitveni objekt, 3. poslopje z delavnicami, 4. stanovanjske zgradbe, 5. tiskarna, 6. dvorana, 7. sprejemnica

[Slike na strani 25]

Več sto ljudi je sprejelo vabilo na dneve odprtih vrat, med njimi tudi študentje in predstavniki krajevne policije