Pogled v svet

Internet pomaga loviti roparje

Mauricio, moški iz Urugvaja, se je po internetni računalniški kameri (webcam) pogovarjal s svojo prijateljico v Braziliji. Ona je vmes prekinila pogovor, da bi pogledala, kdo zvoni pri vratih. Čez nekaj časa je Mauricio na svojem računalniškem zaslonu zagledal dva neznanca in eden od njiju je imel strelno orožje. Mauricio je zgroženo opazoval, kako sta roparja, ne zavedajoč se, da ju opazuje nekdo od daleč, pričela nabirati prijateljičine dragocenosti. Takoj ko je dojel, kaj se dogaja, je poklical sorodnika v São Paulu. Slednji je obvestil policijo in ta je obkolila hišo. Po treh urah sta se roparja predala policiji, ne da bi koga od stanovalcev poškodovala.

 Vrzel med človekom in opicami

Nedavna raziskava DNK šimpanzov in orangutanov, kakor tudi kapucink in makakov je pokazala, da njihova genetska sestava ni tako podobna človeški, kot so nekdaj menili znanstveniki. »Ne majhne, ampak velike razlike v DNK-ju ločujejo človeku podobne in druge opice od ljudi ter opice med sabo,« piše v britanski reviji New Scientist. »Pri primerjanju kromosomov smo ponekod odkrili velik primanjkljaj genetskega materiala, drugje pa velik presežek,« pojasnjuje Kelly Frazer iz Perlegen Sciences v Kaliforniji, podjetja, ki je opravilo analizo. New Scientist je razlike označil kot »zevajočo vrzel, [ki] nas ločuje od opic«.

Pogrešani sorodniki

Tisoče družin po svetu ne ve, kje so njihovi sorodniki, ki so izginili med vojno ali državljanskimi nemiri. Nedavna konferenca v Ženevi v Švici, z naslovom »Pogrešani«, je posvetila pozornost družinam pogrešanih oseb, je poročal nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung. Po besedah Sophie Martin, vodje projekta Pogrešane osebe Mednarodnega komiteja Rdečega križa, »lahko zaskrbljenost [družinskih članov] traja še leta po končanem bojevanju«. V mnogo primerih družine žrtev »ne morejo zaživeti normalno ali pričeti čustveno okrevati«. Pri iskanju pogrešanih oseb nekdaj vojskujoče strani pogosto ne želijo sodelovati. Razlog za to morda ni toliko v tem, da ne bi bile sposobne, kot je v tem, da niso pripravljene sodelovati. Neki strokovnjak je poudaril, da odkrivanje resnice glede tega, kako so pogrešane osebe umrle, lahko razkrije grozodejstva, ki so se dogajala med vojno.

Dojeni otroci – pametnejši, bolj zdravi

»Queenslandski raziskovalci, ki so proučevali skoraj 4000 brisbanskih otrok, so ugotovili, da so imeli tisti, ki so pili materino mleko, na splošno višji IQ,« piše v sydneyjskem The Daily Telegraphu. Profesor Jake Najman s queenslandske univerze je dejal: »Dlje časa ko mati doji, višja je inteligenca otroka. Prednost, ki jo imajo dojeni otroci, ni neznatna, ampak približno osem točk IQ, kar je precejšnja prednost. Obstaja razlika med biti povprečen otrok in biti kar bister otrok.« Sydneyjski Sunday Telegraph poroča še o eni prednosti dojenja, in sicer da lahko prispeva k tudi do 30-odstotnemu zmanjšanju tveganja, da bi otrok imel prekomerno telesno težo. Po besedah svetovalke za dojenje Joy Heads »je v materinem mleku, ki je skoraj popolno hranilo, zelo malo nekoristnih snovi. Čeprav je vaš otrok, ki ga dojite, velik in okrogel, ni s tem nič narobe. Debel otrok, ki ni dojen, pa ima veliko več možnosti, da bo imel kasneje v življenju težave s prekomerno telesno težo.«

Operaterji v tujini

Ženska v Philadelphii (ZDA) zavrti krajevno telefonsko številko. Čeprav se dekle, ki se oglasi, predstavi kot Michelle, je njeno pravo ime Meghna. Je v Indiji in tam je noč. V indijskih klicnih centrih je zaposlenih več kot 100.000 ljudi, ki opravljajo mnoge »operativne« storitve za prekomorska podjetja, kot so American Express, AT&T, British Airways, Citibank in General Electric. Spodbuda za premestitev tega dela v Indijo so bile cenejše mednarodne telefonske tarife in veliko izobraženih indijskih delavcev, ki govorijo angleško, »njihovi osebni dohodki pa so 80 odstotkov nižji od dohodkov njihovih sodelavcev na Zahodu«, poroča revija India Today. Da bi operaterji, kot je denimo Meghna, govorili čim bolj ameriško, se več mesecev šolajo, k čemur spada tudi »gledanje hollywoodskih uspešnic, da se naučijo različne ameriške naglase«. Meghni računalnik celo sporoči najnovejše podatke o vremenu v Philadelphii, da lahko reče kakšno besedo o njem. Poslovi pa se z besedami: »Želim vam lep dan.«

Vodovod pod morjem

Blizu obale kanadskega otoka Vancouver so odkrili dva podvodna ognjenika, ki sta kot del velikega vodovodnega sistema pod oceanskim dnom, poroča revija Canadian Geographic. Znanstveniki že dolgo vedo, da pod oceanskim dnom kroži morska voda. »Težava je, da večina morskega dna ni iz kamnin, ki bi prepuščale vodo,« razlaga Andrew Fisher, hidrogeolog s kalifornijske univerze v Santa Cruzu. Fisher in njegovi sodelavci so ugotovili, da morska voda steče skozi ognjeniško podvodno goro, ki gleda iz neprepustne ilovice na oceanskem dnu. Voda priteče nazaj v morje skozi drugo podvodno goro, ki je oddaljena okoli 50 kilometrov. Fisher upa, da bo to odkritje vodilo k boljšemu razumevanju kemijske sestave morske vode, kakor tudi mikrobov, ki živijo v oceanskih tleh.

Nikoli prestari za učenje

V Nepalu, kjer je nepismenost zelo razširjena, živi starejši možakar, ki ima več kot 12 vnukov in je postal slaven, ker se prizadevno izobražuje. Bal Bahadur Karki, znan kot Pisec Baje, se je rodil leta 1917 in se bojeval v drugi svetovni vojni. Pri 84 letih je po četrtem poskusu dobil spričevalo o pridobljeni osnovni izobrazbi. Sedaj, pri 86 letih, si pridobiva višjo izobrazbo. Za glavni predmet si je izbral angleščino in ta jezik poučuje tudi druge. Pravi, da mu to, da sedi za mizo in je obkrožen z mladimi ljudmi, pomaga pozabiti na svoja leta in se znova počuti mladega. Ob zadnjem obisku glavnega mesta Katmanduja je za svoje dosežke prejel nagrade in gromek aplavz. Druge je spodbudil, naj ne obupajo samo zato, ker so stari. Vendar pa se je Pisec Baje pritožil. Ker mu niso odobrili popusta in si zato ni mogel privoščiti rednega letalskega poleta, je bil prisiljen tri dni pešačiti, da bi prišel do avtobusa. The Kathmandu Postu je povedal: »Letalske družbe bi mi morale dati študentski popust, saj sem tudi jaz študent.«

Duševne motnje otrok

»Dvaindvajset odstotkov španskih otrok in mladostnikov ima kakšno obliko duševne motnje,« poroča španski časopis ABC. »Najbolj običajne so vedenjske motnje, tesnobnost, depresija in motnje v prehranjevanju,« pravi otroška psihiatrinja María Jesús Mardomingo. V preteklih 30 letih so strokovnjaki opazili znaten porast takšnih primerov, zaradi česar so sklenili, da gospodarski napredek pogosto spremljajo psihične težave. Opažajo na primer dramatične spremembe družbenih in kulturnih vrednot, tudi veliko manj starševske avtoritete. »Čeprav vemo, da sta neprilagodljivost in stroga avtoriteta uničevalna,« pravi Mardomingova, »pa je treba združiti ljubezen in avtoriteto.«