Raziščimo rudnik vina v Moldaviji

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MOLDAVIJE

KAKIH 80 metrov pod Cricovo, predmestjem moldavske prestolnice Chişinău, je 120 kilometrov dolg labirint rovov, ki jih je naredil človek. V teh temnih jamah so nekoč pridobivali apnenec.

Toda zadnjih 50 let so hladne podzemne votline idealno mesto za shranjevanje nekaterih najboljših evropskih vin. Neskončne vrste sodov in steklenic polnijo več kot 60 kilometrov rovov starega rudnika. V njem je prostora za 350 milijonov litrov vina in šteje za največjo vinsko klet v jugovzhodni Evropi.

Nadaljevanje stare tradicije

Moldavija ima idealne pogoje za gojenje vinske trte. Leži na istem vzporedniku kot slavna francoska vinorodna pokrajina Burgundija in ima zmerno podnebje, ki greje plodna tla. Moldavska vinarska tradicija sega v leto 300 pr. n. š., ko so grški trgovci v te kraje prvič prinesli vinsko trto. V naslednjih stoletjih so deželo zavzeli Goti, Huni in različni fevdalni gospodje, a se je tradicija pridelovanja vina vseeno nadaljevala.

Osmansko cesarstvo, ki je deželi vladalo od 16. do 18. stoletja, je iz verskih razlogov nasprotovalo pridelavi vina. Toda ruski carji, ki so si v 19. stoletju prisvojili te kraje, so dejavno spodbujali k vinarstvu. Uspevale so jim različne sorte vinske trte, ki so jih uvozili iz Francije. Po drugi svetovni vojni je novi gospodar, Sovjetska zveza, vinarstvo sistematično posodobil. Dejansko je Moldavija postala vinarska in sadjarska prestolnica celotne Sovjetske zveze. In prav Sovjeti so prvi ugotovili, da so ti rovi idealno mesto za shranjevanje vina. Pridružite se nam pri ogledu te edinstvene kleti in spoznali boste nekaj njenih skrivnosti.

Vožnja v podzemno mesto

Ko se peljemo v vinarijo, pri vhodu opazimo stolp, ki je sestavni del v apnenec vklesane  stavbe. Podobna je kakšni francoski podeželski koči. Ob pogledu nanjo se nam niti ne sanja, kako velikanski prostor se skriva pod zemljo. Malo naprej od glavnega vhoda zazeva pred nami rovna odprtina, ki nas preseneti s svojo velikostjo. Skoznjo gresta lahko brez težav dva tovornjaka.

Z avtomobilom se spustimo v ta podzemni labirint in po nekaj minutah vožnje poberemo našo vodnico. Kmalu ugotovimo, da bi se brez nje v tem blodnjaku ovinkov kaj hitro izgubili.

Eden od nas vpraša: »Kaj so naredili z apnencem, ki so ga nekoč izkopavali tukaj?«

»Uporabili so ga pri gradbenih projektih v Chişinăuu,« nam odgovori. »Apnenec je odličen gradbeni material, ker je dober izolator in blaži hrup.«

Ko se spuščamo na kakih 70 metrov pod zemljo, je v rovih vse bolj mračno in obdaja nas grozljivo vzdušje polteme. Ustavimo se na križišču več cest, ki so na straneh obdane z dolgimi vrstami ogromnih vinskih sodov in vodijo v različne smeri. Opazimo, da so ulice poimenovane po vrstah vina. Pinot, Feteasca in Cabernet so le nekatera imena, ki vzdramijo našo domišljijo.

Vodnica nam pove, da se hrastove sode uporablja predvsem za pridelovanje mirnih vin, medtem ko se manjše kovinske sode uporablja za pripravo penečih vin. Ne vidimo prav veliko delavcev, zato jo povprašamo, koliko jih tukaj dela. Odgovori nam: »Zaposlenih imamo kakih 300 ljudi. Zaradi nizkih temperatur nosijo celo leto topla oblačila. Ker so prepričani, da hlad ni koristen le za vino, ampak da tudi ohranja človeka mladostnega, jih mraz niti ne moti toliko.«

Naslednja zanimivost pri našem ogledu je pridelava penečega vina. Opazimo na stotine  steklenic, ki so obrnjene navzdol pod kotom 30 stopinj. Izvemo: »Ko so steklenice nagnjene pod tem kotom, se usedlina nabere nad zamaškom. Ko pride do tega, se da zamašek globoko zamrzniti. Zamašek se nato zlahka potegne ven skupaj z drožmi in steklenice se lahko dokončno zamaši.«

Kmalu prispemo do prostora, kjer hranijo steklenice vrhunskega vina. Vodnica nas uvede v prostor z besedami: »Tukaj je shranjenih več kot milijon steklenic vrhunskega vina. V naših podzemnih votlinah imajo skoraj vse evropske države, ki pridelujejo vino, shranjenih nekaj svojih najboljših vin. Najstarejše vino je letnik 1902, to je steklenica judovskega pashalnega vina iz Jeruzalema. Pred nekaj leti je za to steklenico nekdo ponudil 100.000 dolarjev. Kljub temu je bila ponudba zavrnjena. Steklenica očitno velja za neprecenljivo.«

Prav tako izvemo, da so te steklenice navadno shranjene v popolni temi, razen tistih nekaj minut, ko pride na ogled skupina obiskovalcev. Na hitro preučimo nalepke na prašnih steklenicah in ugotovimo, da je večina vin starejša od nas!

Ogled se konča v sobanah za okušanje vina. Največja se imenuje predsedniška banketna dvorana. V njej je dolga miza, ki je skupaj s stoli izdelana iz hrastovega lesa in lahko gosti 65 ljudi. V času Sovjetske zveze se je ta soba uporabljala za uradne državniške bankete. Tudi danes je ta dobro razsvetljena in svetlo obarvana dvorana primeren prostor za opravljanje uradnih državniških funkcij.

Sala Casa Mare (Sobana za goste) je opremljena v tradicionalnem moldavijskem slogu in ima prostor za 15 ljudi, medtem ko za okroglo mizo v banketni dvorani Dno Sarmatskega morja lahko okuša vino in hrano 10 ljudi. Najzanimivejša značilnost te dvorane je strop. Prvotno je bila podvodna jama, tako da so okameneli ostanki mehkužcev in drugih vodnih živali še danes jasno vidni. Vodnica nas spomni, da je bila nekoč pravzaprav vsa današnja Moldavija na »dnu Sarmatskega morja«.

Pohištvo v vseh teh sobah je izdelano iz hrasta, ki raste tukaj – tako je tudi v banketni dvorani Jurija Gagarina. Ta slavni vesoljec je obiskal Cricovo 8. in 9. oktobra 1966. V svojem zahvalnem pismu je napisal, da bo tukaj ‚našel vino po svojem okusu celo najbolj kritičen poznavalec‘.

»V zadnjih 50 letih, odkar obstajajo te kleti, smo imeli obiskovalce iz več kot sto držav. V času Sovjetske zveze so bila naša peneča vina znana kot sovjetski šampanjec. Le malo ljudi je vedelo, da so prihajala iz Moldavije. Danes naša peneča vina, rdečih in belih sort, tržimo pod blagovno znamko Cricova,« še pripomni naša vodnica. Hvaležni za mnoge podrobnosti, ki jih je delila z nami, se ji zahvalimo za odličen ogled.

Ko zapuščamo ta podzemni labirint, se nam zazdi, kakor da prihajamo iz drugega sveta. Zunaj je vroče in sončno. Na nebu ni niti oblačka. Na poti nazaj v Chişinău se peljemo mimo navidez neskončnih vrst dobro oskrbovanih vinogradov, obloženih z grozdi, ki so že skoraj nared za trgatev.

[Zemljevid na strani 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

UKRAJINA

ROMUNIJA

MOLDAVIJA

Chişinău

[Slika na strani 24]

Vinarija Cricova z vhodnim stolpom

[Slika na strani 24]

Eden od uličnih napisov v 120-kilometrskem labirintu podzemnih rovov

[Slika na strani 24]

Vhod v vinske kleti, namenjen avtomobilom

[Slika na strani 24]

Tukaj je shranjenih več kot milijon steklenic vrhunskega vina