Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ntwa ya Nuclear—Batšhošetši ke Bomang?

Ntwa ya Nuclear—Batšhošetši ke Bomang?

Ntwa ya Nuclear—Batšhošetši ke Bomang?

“Go fedišwa ka mo go feletšego ga moloko wa batho ka ntwa ya nuclear ke selo se se kgonegago e le ka kgonthe. Kgonagalo ye e gona lehono . . . go sa šetšwe taba ya gore Ntwa ya Molomo e fedile nywageng e fetago e lesome e fetilego.”—Yo e bego e le Mongwaledi wa United States wa tša Tšhireletšo Robert S. McNamara le James G. Blight, moporofesara wa ditswalano tša ditšhaba-tšhaba kua Watson Institute for International Studies.

KA 1991 ge Ntwa ya Molomo e be e fela, lenakana leo le balago metsotso la sešupanako sa letšatši la kahlolo seo se tsebegago, le ile la bušetšwa morago ka metsotso e 17 pele ga iri ya “bošego-gare.” Sešupanako sa letšatši la kahlolo se bontšhitšwe letlakaleng la ka ntle la makasine wa Bulletin of the Atomic Scientists gomme ke sešupo sa kamoo go naganwago gore lefase le batametše kudu ka gona ntweng ya nuclear (iri ya bošego-gare). Ngwageng wona woo, lenakana leo le balago metsotso la sešupanako le ile la bewa kgojana le iri ya bošego-gare go feta kamoo le bego le le ka gona ga e sa le sešupanako se tšweletšwa ka 1947. Lega go le bjalo, ga e sa le go tloga ka nako yeo, lenakana le la metsotso le thomile go ya pele gape. Ka mohlala, ka February 2002, nako ya sešupanako e ile ya išwa pele ka metsotso e šupago pele ga iri ya bošego-gare, e lego lekga la boraro leo ka lona lenakana le le bego le išwa pele ga e sa le Ntwa ya Molomo e fela.

Ke ka baka la’ng bagatiši ba makasine woo wa tša thutamahlale ba ile ba bona go le bohlokwa gore ba iše sešupanako pele? Ke ka baka la’ng ba nagana gore ntwa ya nuclear e sa dutše e le tšhošetšo? Le gona, ke mang yo a tšhošetšago go senya khutšo?

Sephiri go Seo go Thwego ke go Fokotša

Bulletin of the Atomic Scientists e hlalosa gore: “Go sa dutše go bolokilwe dibetša tša nuclear tše ka godimo ga 31 000.” E tšwela pele ka gore: “Palo ya masome-senyane-hlano lekgolong ya dibetša tše e kua United States le Russia gomme tše di fetago 16 000 di dula di le komana-madula-a-bapile bakeng sa go hlasela.” Ba bangwe ba ka lemoga go ganetšana mo go bonagalago mabapi le palo ya dithuthupi tša nuclear tšeo di lego gona. Na dinaga tše tše matla tšeo di nago le dibetša tša nuclear ga se tša bolela gore di šetše di fokoditše dithuthupi tša tšona go fihla go tše 6 000 ka e tee?

Se se latelago se utolla sephiri sa seo go thwego ke go fokotša. Pego ka Mokgatlo wa Khutšo ya Ditšhaba-tšhaba wa Carnegie Endowment e hlalosa gore: “Taba ya gore naga ka e tee e be le dithuthupi tše 6 000 feela, e theilwe melaong e lebanyago ya palo yeo go dumelelwanego ka yona tlase ga tumelelano ya START [Strategic Arms Reduction Talks (Dipoledišano tša go Fokotša Dibetša tše di Rulagantšwego)]. Dinaga tše ka bobedi di tla dula di e-na le dibetša tše dingwe tše dikete tšeo di ka dirišwago ka bokgwari le tšeo di beetšwego ka thoko.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Go ya ka Bulletin of the Atomic Scientists, “palo e kgolo ya dithuthupi tša United States tšeo di ntšhitšwego mokgobong wa tšeo di dulago di hlamilwe di tla bewa bobolokelong (gotee le dithuthupi tše ka bago 5 000 tšeo di šetšego di beetšwe ka thoko bakeng sa nako e tlago) go e na le gore di kgakgamollwe.”

Ka gona go oketša go dibetša tša nuclear tše dikete tšeo di dulago di hlamilwe tšeo di beetšwego ka thoko bakeng sa nako e tlago—tšeo di kgonago go betšwa go tloga kontinenteng e nngwe go ya go e nngwe ka go lebanya—go na le dithuthupi tše dingwe tše dikete tša nuclear gotee le dibetša tše dingwe tša nuclear tšeo di ka dirišwago ka bokgwari tšeo di hlametšwego go hlasela bahlaselwa ba kgaufsi. Ka ntle le pelaelo, dinaga tše tše pedi tše matla tšeo di nago le dibetša tša nuclear di sa dutše di e-na le dibetša tše dintši tša nuclear mafelong a tšona a go bolokela dibetša gore di bolaye badudi ba lefase ka moka ka makga a mmalwa ao a ipoeleditšego! Go boloka palo e kgolo gakaalo ya dibetša tše kotsi go laletša tšhošetšo e nngwe gape—go betša dibetša tša nuclear ka phošo.

Ntwa ya Nuclear Yeo e Lwewago ka Phošo

Go ya ka Robert S. McNamara le James G. Blight bao ba tsopotšwego pejana, ba re: “Madira a United States a ntwa ya nuclear a be a dutše a laolwa ke leano la ‘go hloma dibetša gatee-tee ge go e-ba le temošo ya tlhaselo.’” Se se bolela’ng? Ba hlalosa gore: “Dithuthupi tša rena di dula di le komana-madula-a-bapile go ka betšwa nakong yeo dithuthupi tša Russia di lego moyeng,” gomme ba oketša ka gore: “Go ya ka leano, dibetša di betšwa pele ga ge go ka feta metsotso e 15 go tloga nakong ya ge go kwagala temošo ya pele ya gore Russia e a hlasela.” Go ya ka yo mongwe yo e bego e le molaodi wa go betšwa ga dibetša tša nuclear wa United States, “mo e ka bago dibetša ka moka tšeo di lego nageng, di dula di le komana-madula-a-bapile go ka betšwa ka metsotso e mebedi.”

Boemo bjo bja go dula ga tšona di le komana-madula-a-bapile go ka betšwa bo tliša kotsi ya gore sebetša se betšwe ka phošo ka baka la temošo ya maaka. Sehlogo se se lego ka go U.S.News & World Report se hlalosa gore: “Mabakeng a fetago le tee, ditaelo tša kgonthe tša ditlhaselo di ile tša romelwa ka phošo nakong ya tlwaetšo ya ma-Amerika ya go diriša dibetša tša nuclear.” Ditemošo tše di swanago tša maaka di ile tša tšwelela le kua Russia. Ge rocket ya nyakišišo ya Norway e be e tšweletša temošo ya maaka ka 1995, mopresidente wa Russia o ile a thoma tshepedišo ya go betša dibetša tša nuclear.

Mokgwa wo wa go dula ga tšona di le komana-madula-a-bapile go ka betšwa o gatelela kudu bao ba nago le boikarabelo bja go dira diphetho. Ka mahlatse, nakong e fetilego, balaodi ba ile ba lemoga gore ditemošo e be e le tša maaka, ka gona go fihla bokgoleng bjo, ntwa ya nuclear e ile ya thibelwa. Mabapi le tiragalo ya 1979, monyakišiši o ile a hlalosa gore: “Seo se thibetšego dibetša tša Amerika [gore di betšwe] e be e le disathalaete tša rena tša temošo, tšeo di ilego tša bontšha gore go be go se na dibetša tša Soviet mo lefaufaung.” Lega go le bjalo, ge nako e dutše e tšwela pele, ditshepedišo tše bjalo tša disathalaete tša go nea temošo e sa le pele di a senyega. Banyakišiši le bahlahlobi ba tshwenyegile ka gore “bontši bja disathalaete tša Russia tša go nea temošo e sa le pele ga di sa šoma goba ga di sa le mafelong a tšona ao di swanetšego go ba go ona.” Ka gona, go etša ge motlatša-molaodi wa United States yo a rotšego modiro a ile a bolela nywageng e mmalwa e fetilego, “tlhaselo yeo e thomile pele ga ge setšhaba se sengwe se ka hlasela goba ka baka la sebetša seo se beditšwego ka baka la go se kwešišane, bolaodi bjo bo neilwego motho yo a sa swanelegego goba ka phošo, lehono go na le kgonagalo e kgolo ya gore se se ka direga go etša le ge se ile sa direga nakong le ge e le efe e fetilego.”

Ditho tše Difsa tša Mokgatlo wa Nuclear

Le ge mafelo a magolo a go bolokela dibetša tša nuclear e le a dinaga tše pedi tše matla, go na le dinaga tše dingwe tšeo di nago le dibetša tša nuclear tše bjalo ka China, Fora le Great Britain. Dinaga tše tšeo di tsebišitšwego ka molao e le tše di nago le dibetša tša nuclear, tšeo di bitšwago mokgatlo wa nuclear, morago-bjale di ile tša akaretša India le Pakistan e le ditho tše difsa. Ka ntle le dinaga tše, tše dingwe tše mmalwa, go akaretša Isiraele, gantši di hlaloswa e le dinaga tšeo di nyakago—goba mohlomongwe tšeo di šetšego di e-na le—dibetša tša nuclear.

Dikgohlano tša tša dipolitiki tšeo di akaretšago ditho le ge e le dife tša mokgatlo wa nuclear, go akaretša le ditho tše difsa, di ka hlohleletša dintwa tša nuclear. Bulletin of the Atomic Scientists e hlalosa gore: “Dikgohlano tša go šiiša magareng ga India le Pakistan . . . di bontšha kamoo go bego go šetše ganyenyane ka gona gore dinaga tše tše pedi di lwe ntwa ya nuclear yeo e sa kago ya lwewa ga e sa le go tloga nakong ya Masetla-pelo a tša Dibetša a Cuba [Cuban Missile Crisis].” Batho ba bantši ba ile ba tšhoga kudu ba boifa tlhaselo ya nuclear ge ba bona boemo bo šarakanela pele mathomong a 2002.

Go oketša moo, go tšweletšwa ga dibetša tše dingwe tša tshenyo e kgolo go tšweleditše dikgonagalo tše oketšegilego tša go diriša pomo ya nuclear. Ge e ahla-ahla pego ya sephiri ya Pentagon, The New York Times e boletše gore “kgonagalo ya go diriša dibetša tša nuclear bakeng sa go senya mekgobo ya manaba ya dibetša-phedi, dibetša tša dikhemikhale le dibetša tše dingwe tša tshenyo e kgolo” e ka ba e fetogile karolo ya leano la Amerika la ntwa ya nuclear.

Tlhaselo ya botšhošetši kua United States ka September 11, 2001, e phafošitše lefase go letela tšhošetšo e nngwe ya nuclear. Ba bantši gabjale ba dumela gore mekgatlo ya botšhošetši e leka go tšweletša—goba mohlomongwe e šetše e-na le—dibetša tša nuclear. Seo se kgonega bjang?

Batšhošetši le Dipomo tšeo di Dirilwego ka Mašalela a Nuclear

Na go a kgonega go hlama pomo ya nuclear go dirišwa ditlabakelo tšeo di rekilwego mmarakeng wo o sego molaong? Go ya ka makasine wa Time, karabo ke ee. Makasine o begile ka sehlopha seo se ilego sa hlongwa bakeng sa go thibela botšhošetši bja nuclear. Go fihla gabjale, sehlopha “se tšweleditše bontši” bja dipomo tša maitirelo ka go diriša “thekinolotši yeo e hwetšwago mabenkeleng a tlwaelegilego a tša elektroniki le ka go diriša mohuta o itšego wa matla a nuclear wo o rekišwago mmarakeng wo o sego molaong.”

Go fokotšwa ga dibetša tša nuclear le go kgakgamollwa ga dibetša tša nuclear go godišitše kgonagalo ya go utswa ga ditšweletšwa tša nuclear. Makasine wa Time o re: “Go tlošwa ga dibetša tša nuclear tše dikete tša Russia go dibetša tše di šireleditšwego gabotse, dipomo le dikepe tša ka tlase ga meetse le go di boloka mafelong a bobolokelo bjo bo sa šireletšegago gabotse go tla dira gore dibetša di hwetšwe gabonolo ke batšhošetši ba nago le maikemišetšo.” Ge e ba dikarolo tša dibetša tša nuclear tšeo di kgakgamollotšwego di hwetšwa ke sehlopha se senyenyane sa batho gomme ba di hlama gape, go se go ye kae sehlopha se bjalo se ka fetoga karolo ya mokgatlo wa nuclear!

Makasine wa Peace o bolela gore e bile ga go nyakege gore go dirwe pomo bakeng sa go ba setho sa mokgatlo wa nuclear. Seo se nyakegago ke go fo hwetša tekanyo e lekanego ya dikarolo tša uranium goba plutonium. Makasine o bontšha gore: “Batšhošetši bao ba nago le dibetša tša mehleng yeno tša uranium ba ka ba le sebaka se sebotse sa go baka mothuthupo ka go fo lahlela seripa sa yona seripeng se sengwe.” Go nyakega didirišwa tše kaaka’ng tša nuclear tšeo di šomago gabotse? Go ya ka makasine woo, “dikhilograma tše tharo e tla ba tše di lekanego.” Ye e nyakile e le tekanyo e lekanago le ya didirišwa tša go dira dibetša tša nuclear tšeo di ilego tša tšeelwa bašwahliši bao ba ilego ba swarwa ka 1994 kua Czech Republic!

Mašalela a nuclear e ka ba mokgwa o mongwe wa go oketša dibetša tša nuclear. The American Spectator e re: “Seo se hlobaetšago ditsebi ke motswako o kotsi wa mašalela ao a ntšhago mahlasedi a dikhemikhale le dithuthupi tšeo e sego tša nuclear.” Dibetša tša mohuta wo, e lego didirišwa tša go phatlalatša mahlasedi a dikhemikhale, di tsebja e le mašalela a dibetša tša nuclear goba mašalela a dipomo. Di kotsi gakaaka’ng? IHT Asahi Shimbun e hlalosa gore mašalela a dipomo a diriša “dithuthupi tše matla tšeo e sego tša nuclear go phatlalatša dilo tšeo di ntšhago mahlasedi a dikhemikhale ka morero wa go tšhela bahlaselwa ka mpholo go e na le go ba bolaya ka pomo le phišo.” E tšwelapele ka gore: “Ditla-morago tšeo di bago le tšona bathong di ka thoma ka bolwetši bjo bo bakwago ke mahlasedi a dikhemikhale go ya lehung le bohloko la go nanya.” Le ge ba bangwe ba bolela gore go diriša mašalela a nuclear ao a hwetšagalago gabonolo go ka se bake tshenyo e kgolo, ba bantši ba hlobaetšwa ke go ba gona ga didirišwa tše di matlafaditšwego tša nuclear mmarakeng wo e sego wa molao. Go ya ka nyakišišo ya morago-bjale ya lefase ka bophara, batho bao ba arabetšego ba ka godimo ga 60 lekgolong ba nagana gore tšhošetšo ya nuclear e tla tšwelela nywageng e lesome e latelago.

Ka ntle le pelaelo, tšhošetšo ya nuclear e sa le ya kgonthe go batho. Guardian Weekly ya Brithania ya January 16-22, 2003, e hlalositše gore: “Kgonagalo ya gore United States e tla diriša dibetša tša nuclear ke e kgolo go feta nakong le ge e le efe ga e sa le go tloga matšatšing a nyamišago a ntwa ya molomo. . . . United States e tšwela pele go oketša palo le mehuta ya dilo tšeo e di dirago ka boomo tšeo e bonago eka di tla lokafatša ntwa ya nuclear.” Ka gona ke mo go swanetšego go botšiša gore: Na ntwa ya nuclear e ka efogwa? Na go na le kholofelo le ge e le efe ya lefase leo le se nago tšhošetšo ya nuclear? Dipotšišo tše di tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.

[Lepokisi go letlakala 6]

Na ke Karolo ya Bobedi ya Mehla ya Nuclear?

Ge a ngwala ka go The New York Times Magazine, mongwadi wa kuranta Bill Keller (yo gabjale e lego molaodi-mogolo wa The New York Times) o tšweleditše kgopolo ya gore ditšhaba di tsene karolong ya bobedi ya mehla ya nuclear. Karolo ya mathomo e fedile ka January 1994, ge Ukraine e be e dumela go gafa ka dibetša tšeo e di hweditšego go yeo e bego e le Soviet Union. Ke ka baka la’ng a bolela ka karolo ya bobedi ya mehla ya nuclear?

Keller o ngwala gore: “Karolo ya bobedi ya mehla ya nuclear e ile ya tsebišwa ka modumo o sa kgaotšego woo o kwagetšego leganateng la Rajasthani ka 1998, ge mmušo wa setšhaba sa ma-Hindu wa India wo o bego o sa tšwa go kgethwa o be o dira diteko tše hlano tša go thuthupiša. Dibeke tše pedi ka morago Pakistan le yona e ile ya dira se se swanago.” Ke eng seo se ilego sa dira gore ditlhahlobo tše tše pedi di fapane le tša karolo ya pele ya mehla ya nuclear? “Dibetša tše tša nuclear di ile tša tšweletšwa go nagannwe ka tikologo e itšego.”

Ka gona, na lefase le ka ikwa le šireletšegile ka tsela le ge e le efe ge le e-na le ditho tše dingwe tše pedi tše mafolofolo tša mokgatlo wa nuclear? Keller o tšwela pele ka gore: “Naga e nngwe le e nngwe e mpsha yeo e hwetšago dibetša tša nuclear e oketša kgonagalo ya gore go be le ntwa e akaretšago naga yeo e nago le dibetša tša nuclear.”—“Seo go Naganwago Gore se ka Direga,” The New York Times Magazine, May 4, 2003, letlakala 50.

Boemo bo šarakanywa le go feta ke ditaba tša gore Korea Leboa e ka ba e e-na le “plutonium e lekanego gore e ka ba kgaufsi le go ka hlama dipomo tše difsa tše tshelelago tša nuclear. . . . Letšatši le lengwe le le lengwe le oketša kotsi ya gore Korea Leboa e tla atlega go tšweletšeng dibetša tše difsa tša nuclear gomme mohlomongwe le go leka e nngwe ya tšona go bona kamoo e atlegilego ka gona.”—The New York Times, July 18, 2003.

[Seswantšho go letlakala 7]

Disathalaete tša kgale tšeo di neago temošo e sa le pele di a senyega

[Mothopo]

NASA photo

[Seswantšho go letlakala 7]

Motseta wa mmušo o bontšha mohlala wa pomo yeo e bonagalago bjalo ka “sutukheise”

[Mothopo]

AP Photo/Dennis Cook

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 5]

Earth: NASA photo