Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na go a Kgonega go Fenya Mekgwa e Mebe?

Na go a Kgonega go Fenya Mekgwa e Mebe?

Pono ya Beibele

Na go a Kgonega go Fenya Mekgwa e Mebe?

MONGWADI Mark Twain o kile a swaswa ka gore: “Go tlogela go kgoga ke selo se bonolo kudu lefaseng. Ke tseba se ka gobane ke se dirile ka makga a mantši kudu.” Ga go pelaelo gore polelo ya tlhologelo e matla ya Twain e kwešišwa ke batho ba bantši. Gaešita le ge ba ka ba ba lemoga ka botlalo gore mekgwa e itšego ke e fošagetšego boitshwarong gaešita le go ba e kotsi, ba tseba gape le gore go e lwantšha le go e fenya ke selo se thata kudu. Mekgwa e ka tsema medu ka nywaga e mentši gomme e ka thulana kudu le maiteko a go leka go e fetoša. Go leka go laola mekgwa e bjalo e ka ba mo go lapišago gaešita le mo go kwešago bohloko.

Dr. Anthony Daniels yo e lego ngaka ye e šomago kgolegong o bolela gore disenyi gantši di ipolela e le tšeo di ka se kgonego go fenya mekgwa ya tšona le dikganyogo tše mpe. Di nea mabaka ka gore, ge motho a šetše a lemaletše selo, “o tantšwe ke kganyogong e matla le e šoro yeo a sa kgonego go e lwantšha.” Ge e ba go bea mabaka mo go bjalo e be e le therešo, re be re ka se ikarabele ka baka la go kgotsofatša dikganyogo tša rena. Eupša na ke therešo gore re bahlaselwa ba sa kgonego go iphemela ba ditutuetšo tša rena tša ka gare le dikganyogo? Goba na mekgwa e mebe e ka fenywa e le ka kgonthe? Gore re hwetše karabo e nepagetšego, anke re boneng seo Beibele e se bolelago.

Dikganyogo di Thulana le Ditiro

Beibele e bea ditaba gabotse ge e re Modimo o dira gore re ikarabele bakeng sa ditiro tša rena. (Ba-Roma 14:12) Le gona, o nyaka gore re phele ka go dumelelana le ditekanyetšo tša gagwe tša go loka. (1 Petro 1:15) Bjalo ka Mmopi wa rena, o tseba seo se lego kaone kudu bakeng sa rena, gomme melao ya gagwe ya motheo e ganetša mekgwa e mentši e tlwaelegilego lefaseng le. (1 Ba-Korinthe 6:9, 10; Ba-Galatia 5:19-21) Lega go le bjalo, gape ke yo a leka-lekanego le yo a nago le kwelobohloko go seo a se letetšego bathong bao ba sa phethagalago.—Psalme 78:38; 103:13, 14.

Ka baka leo, mopsalme o ngwadile gore: “Xe Wene Morêna Ò latiša molato, xôna xo ka êma mang?” (Psalme 130:3) Ee, Jehofa o tseba gabotse kudu gore “diakanyô tša pelo ya motho [ke] tše mpe xo tloxa byaneng bya xaxwe.” (Genesi 8:21) Bohwa bja rena bjo re bo abetšego, mafokodi ao a abetšwego le diphihlelo tša nakong e fetilego di dira gore re se ke ra kgona go phema dikgopolo le dikganyogo ka moka tše mpe. Ka gona, ke mo go thabišago gore Jehofa ka lerato ga a nyake phethego go rena.—Doiteronomio 10:12; 1 Johane 5:3.

Lega go le bjalo, go re naganela mo ga Modimo ga go re lokolle boikarabelong bja rena bja go laola dikganyogo tše mpe. Gaešita le ge moapostola Paulo a dumela gore yena ka noši o ile a lwa le dikganyogo tše mpe, ga se a ka a lahlela toulo. (Ba-Roma 7:21-24) O itše: “Ke ôtlaka mmele wa-ka xore ke o thapišê.” Ka morero ofe? Gore ke se ke “ka nyatšêxa.” (1 Ba-Korinthe 9:27) Ee, boitshwaro bo a nyakega e le gore re lwe le ditshekamelo le mekgwa ya rena e fošagetšego gomme re feleletše re le bafenyi.

Go Fetoga go a Kgonega

Setsebi sa tša boitshwaro se bolela gore ka go swana le mekgwa e mebotse, mekgwa e mebe e a ithutwa le go hlagolelwa ge nako e dutše e e-ya. Ge e ba seo e le therešo, gona ka kgodišego mekgwa e mebe e ka fetolwa! Bjang? Bangwadi ba puku yeo e bolelago ka go laola kgateletšego ba re: “Nagana ka mehola ya go tlogela mokgwa wa kgale wa boitshwaro.” Ke moka “o dire lelokelelo la kamoo go fetoša boitshwaro bja gago go ka kaonefatšago bophelo bja gago ka gona.” Ee, go lebiša tlhokomelo meholeng ya go fetoša boitshwaro bja rena bjo bo sa rategego go ka re tutueletša go fetoga.

Ela hloko temošo ya moapostola Paulo go rena ya go ‘mpšhafatšwa matleng ao a tutuetšago monagano wa rena.’ (Ba-Efeso 4:22, 23, bapiša le NW) Matla ao a laola tshekamelo ya rena ya monagano. O ka fetoša matla ao ka go batamela kgaufsi le Modimo le ka go hlagolela go leboga le go kwešiša ditekanyetšo tša gagwe. Go tseba gore o thabiša Jehofa go thuša go go hlohleletša go dira diphetogo tše di nyakegago.—Psalme 69:30-33; Diema 27:11; Ba-Kolose 1:9, 10.

Ke therešo gore go tla ba thata go fetoša mekgwa e mebe yeo e ka bago e ile ya laola maphelo a rena ka nywaga e mentši. Ga se ra swanela go tšeela fase go katana mo go lego ka pele ga rena. Ke therešo gore go tla ba le go boela morago le go palelwa. Eupša kgonthišega gore gantši dilo di ba bonolo ge nako e dutše e e-ya. Ge o tšwela pele o katana, ke mo boitshwaro bja gago bjo bofsa e tlago go ba karolo ya bophelo bja gago.

Motho yo a ratago Modimo a ka kgonthišega gape ka thušo ya gagwe le tšhegofatšo. Paulo o holofetša ka gore: “Modimo ké Mmotexi; a ka se kê a lesa la lekwa ka tše di kaxo Le palêla; . . . ó tlo fêla a bea sebaka sa xo tlo efoxa, xore Le kxônê xo kxôtlêlêla.” (1 Ba-Korinthe 10:13) Go se go ye kae mo nakong ye, Jehofa Modimo o tla fediša tshepedišo ye e kgopo ya dilo gotee le diteko tša yona ka moka tše mpe, go kganyoga le go duma dilo. (2 Petro 3:9-13; 1 Johane 2:16, 17) Batho ka moka bao ba sa phethagalago bao ba phologago tiragalo ye mafelelong ba ka fodišwa ka mo go feletšego le ka mo go sa felego ditlaišegong ka moka—tša nama, tša monagano le tša maikwelo. Modimo o holofetša gore: “Tša kxalê di ka se hlwê di tsebywa, le mo pelong ya motho di ka se hlwê di rotoxa.” (Jesaya 65:17) Ka ntle le pelaelo, gare ga ‘dilo tše tša kgale’ go tla ba le dikganyogo tše mpe. Na le ga se lebaka le le kwagalago la gore lehono re dire se se lego matleng a rena bakeng sa go ganetša mekgwa e mebe gomme re lwe le yona?

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 31]

Go Fenya Mekgwa e Mebe

1. Lemoga gomme o dumele gore o na le mekgwa e mebe. Ipotšiše gore, ‘Na ke tloga ke holega mokgweng wo? Na o selekiša ba bangwe? Na o kgoma boemo bja-ka bja tša maphelo, boemo bja tša ditšhelete, katlego, lapa goba khutšo ya monagano? Nka phela gakaone kudu gakaaka’ng ka ntle le wona?’

2. Bea selo se sengwe se sebotse legatong la mokgwa o mobe. Ka mohlala, na o fetša nako e ntši kudu o fetleka Internet, mohlomongwe o bogetše dilo tše di se nago mohola? Gona dirišetša nako yeo go bala ka dilo tše di agago, go ithuta goba go itšhidulla.

3. Hlahloba tšwelopele ya gago. Letšatši le letšatši, hlahloba tšwelopele ya gago ka metsotso e sego kae. Ge e ba o boetše morago, lekola gore ke maemo afe ao a lebišitšego bothateng.

4. Kgopela ba bangwe go go thuša. Botša bagwera le ba lapa gore o leka go fenya mokgwa wo gomme o ba kgopele gore ba go gopotše ge o bonagala eka o wela go wona gape. Boledišana le ba bangwe bao ba ilego ba fenya mokgwa o swanago ka katlego.—Diema 11:14.

5. E-ba yo a leka-lekanego le yo a nago le pono ya kgonthe ka dilo. O se ke wa letela katlego le semeetseng. Go ka ba thata go fetoša mekgwa e mengwe yeo e tšerego nywaga e mentši e gola.

6. Rapela Modimo. Ka thušo ya Modimo, o ka fenya mokgwa le ge e le ofe o mobe.—Psalme 55:22; Luka 18:27.