O ka Lwantšha go Hloka Kholofelo

OLEBELELA bjang mathata ao o kopanago le ona? Ditsebi tše dintši ga bjale di dumela gore karabo potšišong yeo e bontšha gabotse kudu gore o motho yo a nago le kholofelo goba yo a hlokago kholofelo. Ka moka ga rena re tlaišwa ke diteko tše thata tše di fapa-fapanego bophelong, ba bangwe re tlaišwa ke tše di fetago tša ba bangwe. Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba bonagala ba boela sekeng ka morago ga go tlaišwa ke mathata, e bile ba ikemišeditše go leka gape, mola ba bangwe ba bonagala ba lahlela toulo ka morago ga mathata ao a bonagalago e le a manyenyane?

Ka mohlala, inagane o nyaka mošomo. O ya bakeng sa poledišano ya go lekolwa ge e ba o ka swanelegela mošomo gomme o betha fase. O nagana bjang ka tiragalo ye ka morago ga moo? Mo gongwe o ka tšea gore phošo e mo go wena gomme wa e lebelela e le bothata bjo bo ka se felego, o ipotša gore, ‘Ga go motho yo a ka tsogago a nthwetše. Nka se tsoge ke hweditše mošomo.’ Goba se sebe le go feta, o ka dumelela go palelwa mo mo gonyenyane go tutuetša pono ya gago ka karolo e nngwe le e nngwe ya bophelo bja gago, o nagana gore, ‘Ga ke kgone go dira selo. Ga ke na mohola wa selo go motho.’ Boemong bjo bongwe le bjo bongwe, go nagana ka tsela e bjalo ke go hloka kholofelo ka mo go feletšego.

Go Lwantšha go Hloka Kholofelo

O ka lwantšha bjang go hloka kholofelo? Go ithuta go lemoga dikgopolo tše bjalo tše di fošagetšego ke mogato wa pele o bohlokwa. Mogato o latelago ke go di lwantšha. Leka go hwetša mabaka a kwagalago a go se amogelwe ga gago. Ka mohlala, na e tloga e le therešo gore o ile wa se ke wa amogelwa ka gobane ga go na motho yo a nyakago go go thwala? Goba na go ka direga gore mothwadi o be a fo ba a nyaka motho yo mongwe yo a nago le ditshwanelego tše dingwe?

Ge o lebiša tlhokomelo dintlheng tše lebanyago, di tla tšweletša dikgopolo tše bjalo tša go hloka kholofelo e le go arabela ka tsela e feteletšego. Na go ganwa ga gago gatee go tloga go bolela gore ga o kgone go dira selo, goba na o ka nagana ka dikarolo tše dingwe bophelong bja gago—tše bjalo ka dipakane tša gago tša moya, ditswalano tša lapa goba bogwera—moo o nago le katlego e itšego? Leka go tloša dikgopolo tše di nolago moko e le ka kgonthe ka go di lebelela e le feela “dikgopolo tša masetla-pelo.” Ka godimo ga tšohle, na ge e le gabotse o tloga o tseba gore o ka se tsoge o hweditše mošomo? Go na le mo gontši mo o ka go dirago gore o beele dikgopolo tše di fošagetšego ka thoko.

Go Nagana ka Tsela e Nepagetšego Mabapi le go Fihlelela Dipakane tše Itšego

Nywageng ya morago bjale, banyakišiši ba ile ba hlama tlhaloso e kgahlišago ya kholofelo, gaešita le ge e kgaoletša. Ba bolela gore kholofelo e akaretša tumelo ya gore o tla kgona go fihlelela dipakane tša  gago. Bjalo ka ge sehlogo se se latelago se tla bontšha, kholofelo ge e le gabotse e akaretša mo gontši go feta go fihlelela dipakane, eupša tlhaloso ye e bonagala e ka šoma ka ditsela tše mmalwa. Go lebiša tlhokomelo karolong ye ya kholofelo ya motho ka noši go ka re thuša go nagana ka tsela e nepagetšego ya go ipeela dipakane.

E le gore re dumele gore re ka fihlelela dipakane tša rena tša nakong e tlago, re swanetše go ba le phihlelo tabeng ya go ipeela dipakane le go di fihlelela. Ge e ba o nagana gore ga o na phihlelo e bjalo, e ka ba mo go holago go nagana ka mo go tseneletšego ka dipakane tšeo o ipeelago tšona. Sa pele, na o na le dipakane le ge e le dife? Go bonolo kudu go nwelela tseleng ya bophelo ya leema-ema, ra hloka nako ya go dula gomme ra naganišiša ka seo re tlogago re se nyaka bophelong, e lego seo e lego sa bohlokwa kudu go rena. Mabapi le molao wo wa motheo o šomago wa go bea dilo tše di tlago pele maemong a tšona maphelong a rena, re hwetša gape gore Beibele mehleng ya bogologolo e ile ya bolela gabotse ge e re: “Kgonthišega ka dilo tša bohlokwa bjo bogolo.”—Ba-Filipi 1:10, NW.

Gatee-tee ge re bea dilo tše di tlago pele maemong a tšona maphelong a rena, go thoma go ba bonolo go kgetha dipakane tše itšego tše bohlokwa dikarolong tše di fapa-fapanego, tše bjalo ka bophelong bja rena bja moya, bophelong bja rena bja lapa le maemong a rena a tša boiphedišo. Lega go le bjalo, go bohlokwa gore re se ke ra ipeela dipakane tše dintši kudu mathomong gomme ra kgetha dipakane tšeo re tsebago gore re ka di fihlelela gabonolo. Ge e ba pakane e le thata kudu go e fihlelela, e ka re dira gore re fele matla, gomme re ka lahlela toulo. Ka gona, gantši go kaone kudu go arola dipakane tše dikgolo tša nako e telele ka diripana, ra di dira tše dinyenyane tše di tšeago nako e kopana.

“Moo go nago le maikemišetšo, go na le tsela ya go a fihlelela.” Ke kamoo go bolelago seema sa bogologolo, gomme go bonagala go e-na le therešo e itšego go sona. Gatee-tee ge re thoma go nagana ka dipakane tša motheo, re nyaka boikemišetšo bjo matla—kganyogo le boikemišetšo—bakeng sa go katanela go di fihlelela. Re ka matlafatša boikemišetšo bja rena ka go nagana ka bohlokwa bja dipakane tša rena le meputso yeo e tlago go re tlela ka go di fihlelela. Go ba gona, mapheko a tla ba gona, eupša re swanetše go a lebelela e le ditlhohlo go e na le go a lebelela e le boemo bja go se sa fetela ka kua.

Lega go le bjalo, re swanetše gore gape re nagane ka ditsela tše di šomago tša go fihlelela dipakane tša rena. Mongwadi C. R. Snyder, yo a ilego a dira nyakišišo e tseneletšego mabapi le bohlokwa bja kholofelo, o šišinya gore motho o swanetše go nagana ka ditsela tše di fapa-fapanego tšeo ka tšona a ka fihlelelago pakane le ge e le efe. Ka gona, ge tsela e nngwe e sa atlege, re ka retologela go ya bobedi goba go ya boraro, bjalo bjalo.

Snyder o bile o kgothaletša go ithuta nako yeo o swanetšego go fetoša pakane e itšego bakeng sa go thoma e nngwe. Ge e ba re palelwa e le ka kgonthe tabeng ya go fihlelela pakane, go tshwenyega ka seo go tla fo re nyamiša. Ka lehlakoreng le lengwe, go tšeela pakane yeo e re paletšego legato ka e nngwe e kaone kutšwanyana go tla re nea selo se itšego seo re ka se holofelago.

Beibele e na le mohlala o sedimošago tabeng ye. Kgoši Dafida o ile a tšeela godimo pakane ya go agela Modimo wa gagwe Jehofa tempele. Eupša Modimo o ile a botša Dafida gore morwa wa gagwe e lego Salomo o be a tla ba le tokelo yeo legatong la gagwe. Go e na le go ngala goba go leka go phegelela go sa šetšwe tiragalo e nyamišago, Dafida o ile a fetoša dipakane tša gagwe. O ile a diriša matla a gagwe bakeng sa go kgoboketša tšhelete le ditlabakelo tšeo morwa wa gagwe a bego a tla di nyaka e le gore a phethe modiro.—1 Dikxoši 8:17-19; 1 Koronika 29:3-7.

Gaešita le ge re atlega tabeng ya go godiša boemo bja rena ka noši bja kholofelo ka go lwantšha go hloka kholofelo le ka go godiša kgopolo e nepagetšego mabapi le go fihlelela dipakane, re sa dutše re ka hloka kholofelo e le ka kgonthe. Se se kgonega bjang? Ge e le gabotse, tekanyo e kgolo ya go hloka kholofelo yeo re lebeletšanago le yona lefaseng le e tšwa dikarolong tšeo re tlogago re sa kgone go di laola. Ge re nagana ka mathata ao a imelago ao a tshwenyago batho—bodiidi, dintwa, ditiro tša go hloka toka, ditšhošetšo tšeo di dulago di le gona tša bolwetši le lehu—re ka kgomarela bjang pono ya go ba le kholofelo?

[Seswantšho go letlakala 15]

Ge e ba o sa amogelwe mošomong wo o bego o o nyaka, na o phetha ka gore o ka se tsoge o hweditše mošomo?

[Seswantšho go letlakala 16]

Kgoši Dafida o ile a bontšha go dumelelana le maemo ge go tliwa tabeng ya dipakane