Pesimizmu se lahko uprete

KAKO gledate na stiske, ki jih doživljate? Mnogi današnji strokovnjaki menijo, da je odgovor na to vprašanje močan pokazatelj tega, ali ste optimist ali pesimist. Vsi v življenju doživljamo najrazličnejše težave, nekateri več, drugi manj. Vendar zakaj si nekateri ljudje opomorejo in so pripravljeni poskusiti znova, medtem ko drugi obupajo že po sorazmerno majhnih težavah?

Zamislite si na primer, da iščete zaposlitev. Greste na razgovor in vas zavrnejo. Kaj menite o tem, kar se vam je zgodilo? To lahko vzamete zelo osebno, morda vam je trajen trn v peti in mogoče si dopovedujete: ‚Nihče ne bo zaposlil nekoga, kot sem jaz. Nikoli ne bom dobil zaposlitve.‘ Ali celo še huje, morda dopustite, da ta edini neuspeh vpliva na vaš celotni pogled na življenje, in si mislite: ‚Čista zguba sem. Nič nisem vreden.‘ Vsekakor je takšno razmišljanje pravi pesimizem.

Upirati se pesimizmu

Kako se lahko spoprimete s pesimizmom? Pomemben prvi korak je, da se naučite prepoznati takšne negativne misli. Naslednji korak pa je, da se bojujete proti njim. Poiščite razumne razlage. Denimo, ali res drži, da so vas zavrnili, ker vas nihče noče zaposliti? Ali pa je delodajalec enostavno iskal koga z drugačno usposobljenostjo?

Če se osredinite na določna dejstva, se bodo te pesimistične misli izkazale kot pretiravanje. Ali ena zavrnitev res pomeni, da niste za nobeno rabo, ali pa lahko razmislite o drugih področjih svojega življenja, kot denimo o duhovnosti, družinskih odnosih ali prijateljstvih, pri čemer ste dokaj uspešni? Naučite se zavrniti svoja zlovešča predvidevanja in na njih glejte kot na »uničevalce dobrega«. Navsezadnje, ali lahko zares veste, da ne boste nikoli našli službe? Obstaja pa še več dejavnikov, s katerimi se lahko uprete negativnemu razmišljanju.

Pozitivno, k cilju usmerjeno razmišljanje

Raziskovalci so v zadnjih letih sestavili zanimivo, čeprav nekoliko ozko definicijo upanja. Pravijo, da k upanju spada prepričanost, da ste sposobni doseči svoje cilje.  Naslednji članek bo pokazal, da je v upanje pravzaprav zajeto veliko več kot samo doseganje ciljev, vendar je ta definicija, kot je videti, pri marsičem koristna. Če se osredinimo na ta vidik osebnega upanja, nam to lahko pomaga razviti bolj pozitivno, k cilju usmerjeno razmišljanje.

Če želimo verjeti, da lahko dosežemo svoje prihodnje cilje, si moramo pridobiti izkušnje v postavljanju in doseganju ciljev. Če se vam zdi, da nimate takšnih izkušenj, je morda vredno resno razmisliti o ciljih, ki si jih zastavljate. Najprej, ali sploh imate kakšnega? Vse preveč enostavno se je ujeti v rutino in naglico življenja, ne da bi se ustavili in razmislili o tem, kaj zares želimo v življenju in kaj nam je najpomembnejše. Kar se tiče tega praktičnega načela o postavljanju jasnih prednosti, ponovno ugotovimo, da se je Biblija že dolgo tega dobro izrazila: »Presoja[j]te, kaj je boljše in kaj ne.« (Filipljanom 1:10)

Ko si enkrat določimo prednostni vrstni red, si laže izberemo nekatere ključne cilje na različnih področjih, denimo v našem duhovnem in družinskem življenju ter v službi in šoli. Vendar je pomembno, da si na začetku ne postavimo preveč ciljev in izberemo takšne, za katere vemo, da jih bomo zlahka dosegli. Če nam je kak cilj pretežko doseči, nam to lahko vzame pogum in obupamo. Tako je pogosto boljše, da večje in dolgoročne cilje razdelimo na manjše in kratkoročne.

»Kjer je volja, tam je pot.« Tako pravi star pregovor in videti je, da ni iz trte izvit. Ko si določimo ključne cilje, potrebujemo močno voljo – željo in odločnost – da jih dosežemo. Odločnost si lahko okrepimo tako, da pretehtamo vrednost naših ciljev in vsega, kar bomo prejeli, ko bomo te cilje dosegli. Seveda se bodo ovire pojavile, vendar moramo nanje gledati kot na izzive in ne kot na brezizhodno stanje.

Vendar moramo razmisliti tudi o praktičnih načinih, kako doseči svoje cilje. Avtor C. R. Snyder, ki je opravil obsežno raziskavo o vrednosti upanja, predlaga, da bi razmišljali o različnih pristopih za dosego zastavljenega cilja. Ko eden ni uspešen, lahko stremimo za drugim ali tretjim in tako naprej.

Snyder tudi priporoča, da se naučimo, kdaj en cilj zamenjati za drugega. Če cilja zares ne moremo doseči, nam bo to, da smo zaskrbljeni, samo vzelo pogum. Po drugi strani pa bomo, če ga nadomestimo s stvarnejšim, imeli pred seboj novo upanje.

V Bibliji je glede tega poučen zgled. Kralj David je gojil cilj, da bo Bogu Jehovu zgradil tempelj. Vendar mu je Bog povedal, da bo to prednost dal njegovemu sinu Salomonu. David se ni kujal ali skušal spremeniti ta razvoj dogodkov, temveč si je postavil drugačne cilje. Svoje moči je usmeril v zbiranje denarnih sredstev in gradbenega materiala, ki jih je njegov sin kasneje potreboval za izvedbo projekta. (1. kraljev 8:17–19; 1. letopisov 29:3–7)

Četudi nam je uspelo okrepiti upanje, tako da se upiramo pesimizmu in razvijamo pozitivno, k cilju usmerjeno razmišljanje, nam ga lahko še vedno zelo primanjkuje. Zakaj? Večina brezupa, ki ga danes vidimo v svetu, izhaja iz dejavnikov, ki jih sploh ne moremo nadzirati. Kako lahko ohranimo pozitivno stališče, ko razmišljamo o vse bolj razširjenih težavah, ki bremenijo človeštvo – revščini, vojnah, krivicah, vedno novih bolezni in nevarnosti smrti?

[Slika na strani 7]

Ali menite, da ne boste nikoli dobili zaposlitve, če niste dobili tiste, ki jo želite?

[Slika na strani 8]

Kralj David je bil prilagodljiv, ko je moral spremeniti cilje