Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Owe̱ni weno̱ ná o so̱ dipita la mbale̱ e?

Owe̱ni weno̱ ná o so̱ dipita la mbale̱ e?

Owe̱ni weno̱ ná o so̱ dipita la mbale̱ e?

KILO̱K’ANGO̱ e titi pe̱ dangwa, ye pe̱ nde je̱ne̱ne̱ biana e bwedi. O pulino̱ po̱ngise̱ mo̱, na wa we̱ne̱ ná mbad’a po̱ngulane̱ mo̱ ye jita. Bapo̱nge̱ kilo̱ki be̱se̱ we̱nno̱ ba makwala ná ba bi y’ebolo, mō̱ ńabu te̱ e pe̱ mbaki n’ebol’ao, nde ba si me̱ne̱ mambo ńai po̱. Nde ne̱ni o me̱nde̱no̱ bola yete̱na o so̱i ná mot’a dibie̱ ńena nu lule̱ ni kilo̱k’ango̱ ye we̱nge̱ mimbu jita e nde moyo mo̱ngo̱ ma mboa e? O mbata nika, e pe̱ be̱be̱ o po̱ngulane̱ mo̱ tētē. O si me̱nde̱ nde pomane̱ o bola mo̱ mo̱ e?

Tatan kobisane̱ ni kilo̱ki na dipita weno̱ ná o be̱ne̱. Yete̱na we o bo̱lo̱ne̱ dipita, ka nje te̱ yeno̱ na bato jita o nin pond’a bobe, owe̱ni weno̱ ná o wasa jongwane̱ e? Bato jita ba makwala ná be ná bongwane̱ wa, nde malea me jita, ma be̱ pe̱ diwengisan mō̱ na mane̱ kańena o si bi njika mo̱ po̱so̱. E si te̱nge̱n so̱ ná o wase malea o mbasanedi ma Nu ńena nu weki mot’a benama na dipita e? Bibe̱l mo̱ ná “a titi etum na to̱ mō̱ ńasu” a le̱le̱m pe̱ o jongwane̱ biso̱.—Bebolo 17:27; 1 Petro 5:7.

Beteledi ba njiba ba nje ye dipita

Beteledi bena Bibe̱l e mabolano̱ jombwea dipita be njiba jita buka be bena mado̱kita, na bamabie̱ ba mabolano̱. O leme̱ Bibe̱l e tilabe̱no̱ botea o bebaedi, eyal’a ná “dipita” e mapula nde kwala jenge̱le̱ lambo n’ebabad’a ńo̱ngi na jenge̱le̱ lambo la bwam. Dipita di longedi nde na mambo maba. Nika ńe nde ńo̱ng’a be̱ne̱ lambo la bwam na mbaki moto a be̱nno̱ ná di lambo di me̱nde̱ po̱. Dipita lena Bibe̱l e makwaleano̱ di titi ndo̱ti. Nde di se̱medi nde o mambo ma bam na me pe̱ mbaki.

Dipita le ná le̱ne̱ne̱ ka dube̱, lena di se̱medi omo̱ń a mambo me mbaki—se̱to̱ o ewolo. (Bonahebe̱r 11: 1) Nde, Bibe̱l e mawe̱le̱ diwengisan oteten a dube̱ na dipita.—1 Korinto 13:13.

Di no̱nge eyembilan: O baise̱ te̱ diko̱m lo̱ngo̱ jongwane̱, o pite̱ ná a me̱nde̱ jongwane̱ wa. Dipita lo̱ngo̱ di titi ewolo ońolana o be̱ne̱ye̱ mo̱ lakisane̱; o bi mo̱ bwambwam, a mongwane̱ pe̱ wa na muyao na ndolo o mińa mi tombi. Nde to̱ e be̱ nde ná mulatako mwe oteten a mbaki o be̱nno̱ na dipita lo̱ngo̱, ma mambo maba me te̱ nde diwengisan. Ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ dipita lo̱ngo̱ omo̱ń a Loba o ni mbadi e?

Eyot’a dipita

Loba nde e tongo a dipita la mbale̱. O mińa ma Bibe̱l Yehova a ta a belabe̱ ná “dipita la Israel.” (Yeremia 14: 8) To̱ njika dipita la mbaki lena tumba lao di tano̱ di be̱ne̱ di wu nde na mo̱; mo̱ nde a ta dipita labu. Di dipita di si ta tet’a mpuli. Loba a boli ná Bonaisrael ba be̱ne̱ dipita di bam. O ni ponda ńe̱se̱ a tombise̱no̱ na babo̱, a boli ná a biane̱ ka mō̱ nu malondise̱ makaki mao ponda ye̱se̱. Mudied’a Bonaisrael Yosua a kwalane̱ babo̱ ná: “Bińo̱ emba . . . ná byala ba bwam be̱se̱ Yehova, Loba lańu, a to̱pino̱ ońol’ańu to̱ ewo̱ e si kwedi.”—Yosua 23:14.

Lokoli la mbu ombusa nika, Loba a dia te̱ nde a biane̱ ka nu nu malondise̱ makaki mao. Bibe̱l e londi na makaki mena Loba a londise̱no̱ o pond’a kwaṅ, name̱ne̱ pe̱ na mboṅ i mabamse̱ nika. Makaki mao me mbaki kańena mō̱ ma ta nde ma tilabe̱ o ni ponda biana ma ta nde ma málonda.

Ońola nika nde jeno̱ na di kwala ná Bibe̱l ńe nde kalati ni mabole̱ dipita. Etum te̱ o me̱nde̱no̱ jokwa ne̱ni Loba ombwedino̱ bato ba benama, o me̱nde̱ bata be̱ne̱ njo̱m i bam o we̱le̱ dipita lo̱ngo̱ omo̱ń ao. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Me̱se̱ mena ma tilabe̱ kwaṅ ma tilabe̱ nde o lee̱ biso̱ ná ońola we̱lisane̱ na lo̱ko̱mea la betiledi di be̱ne̱ dipita.”—Roma 15:4.

Njika dipita Loba a mabolano̱ biso̱ e?

Njika ponda di be̱nno̱ ńo̱ng’a dipita na mbale̱ e? Mo̱ seto̱ ke̱ di kusi kwedi e? Bato jita ba yo̱ki bo̱lo̱ne̱ dipita ponda ba mawese̱no̱ ńandolo. Mo̱ lambo dipe̱pe̱ di masumwane̱ moto dipita ka kwedi le e? To̱ mō̱ ńasu a titi ná a ńa kwedi mīla. To̱ di bolea nde nē̱, di titi ná di buka mo̱. Ońola nika nde Bibe̱l e mabele̱no̱ kwedi ná “musingedi nusukan.”—1 Korinto 15:26.

Nde, ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ dipita ke̱ di kusi kwedi e? Y’epas’a Bibe̱l yena e bele̱ kwedi ná musingedi nusukan e makwala pe̱ ná nu musingedi a me̱nde̱ “ńamsabe̱.” Yehova Loba e ngińa buka kwedi. A lee̱ nika ngedi jita. Ne̱ni e? Ponda a pumbwe̱le̱no̱ bawedi. Bibe̱l e be̱n myango dibua mi matele̱ye̱ ne̱ni Loba a bolane̱no̱ ngiń’ao o pumbwe̱le̱ bawedi.

Buńa bō̱, Yehova a boli Mun’ao Yesu ngińa o pumbwe̱le̱ diko̱m lao Lasaro ńena nu ta nu máwo̱ mińa mine̱i. Yesu a boli nde nika oboso ba dimuti la bato, seto̱ o diwuta.—Yohane 11:38-48, 53; 12:9, 10.

We ná o baise̱ ná, ‘Ońola nje bato ba pumbwabe̱le̱no̱ e? Mo̱ ba bato ba si timbi duna ombusa ponda na babo̱ ba wo̱ pe̱te̱ e?’ E, ye mbale̱. Nde mi myango ma bepumbwedi mena me mbaki mi si mabola biso̱ buka te̱ ńo̱ngi ńa je̱ne̱ pe̱te̱ bandolo basu ba wedi; mi mabola pe̱ biso̱ mbaki ni bam ná be pe̱te̱ ná ba timba be̱ longe̱. Je ná di kwala ná di be̱n dipita la mbale̱.

Yesu a kwali ná: “Mba nde ne bepumbwedi na longe̱.” (Yohane 11:25) Yehova a me̱nde̱ bola mo̱ ngińa o pumbwe̱le̱ bato o wase ńe̱se̱. Yesu a kwali ná: “Ponda e me̱nde̱ po̱, ńena be̱se̱ be o so̱ngo̱ ba me̱nde̱no̱ senga [doi la Kristo], nde ba me̱nde̱ busa.” (Yohane 5:28, 29) E, be̱se̱ bena ba nanga o so̱ngo̱ ba be̱n dipita la bepumbwedi o be̱ longe̱ o paradisi o wase.

Muto̱ped’a mudī Yesaya a kwaledi jombwea bepumbwedi ná: “Bawedi bo̱ngo̱ ba pumbwe, mbimba mam mi timbe baweńa! Bińo̱ umwe̱, lo sombise̱, a bińo̱ lo nanga o dibudu! Ebanja mayiba mo̱ngo̱ me nde ma mwe̱ne̱n; wase e me̱nde̱ pe̱te̱ busise̱ bawedi.”—Yesaya 26:19.

Mo̱ ben byala be si malo̱ko̱ biso̱ e? Bete̱medi ba bawedi be nde ka ba muna ńe mbo̱le̱ o dibum la ńango. Ba be o wumse̱ o so̱ngo̱ ba kombabe̱ bwam o bo̱ngo̱ ba Loba la ngum ńena nu si madimbeye̱ to̱ lambo. (Lukas 20:37, 38) Son a ponda ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱, bingea o was’a peńa ńe bonam, nde ba kasabe̱ pe̱ na muńe̱nge̱ ka nje te̱ mwe̱nge̱ ma muna mwe o we̱ yabe̱ mu makasabe̱no̱ na belongi ba mbia mao bena ba to̱ndi mo̱, na be pe̱ jenge̱le̱ mo̱! E, to̱ o nje e mombweye̱ kwedi, dipita le.

Nje dipita leno̱ ná di wanea wa

Paulo okwe̱le̱ biso̱ mambo jita jombwea mweńa ma dipita. A kwaledi ońola dipita ka ewesan ewo̱ ya mweńa oteten a bewesan basu ba bila ba mudī, na mo̱ a kobisane̱ mo̱ na mbidi. (1 Tesalonika 5: 8) Ońola nje a kobisanno̱ dipita na mbidi e? O mińa ma Bibe̱l, mwane̱ bila a ta be̱ a bo̱to̱ ekoto e po̱ngo̱be̱ n’eyobo a ńaka, nde a songe̱ mbidi m’eye̱i omo̱ń ao. Mu mbidi mu ta be̱ mu tata mulopo mao ponda iwo̱ na sese i wusa bwe̱ mo̱. Nje Paulo a pulino̱ lee̱ e? Ka nje te̱ mbidi mu matatano̱ mulopo ma sonja, nika pe̱ nde dipita di matatano̱ mo̱nge̱le̱ masu. O be̱n te̱ dipita di bam lena le mulatako na mwano ma Loba, o si me̱nde̱ soa na bo̱ngo̱, to̱ bo̱lo̱ne̱ dipita ke̱ ndutu i kweledi wa. Mo̱ e titi mbale̱ ná mō̱ ńasu te̱ a be̱n ńo̱ng’a ni ńai a mbidi e?

Paulo a bolane̱ eyembilan a bwam epe̱pe̱ ye mulatako na jemea la Loba. A tili ná: “Mo̱ nde le biso̱ ka diyo la mudī la ngińa na lembam.” (Bonahebe̱r 6:19) Paulo a ta a bia mweńa ma diyo ońolana ongi ngedi jita o munja. Basina ba ta be̱ ba pimba diyo o madiba ke̱ mùdi munde̱ne̱ mwe o munja. Etum te̱ diyo di tano̱ di sikime̱ye̱ owas’a madiba, bemune̱ be si wusa walane̱ medi ma munja, ma si wusa pe̱ to̱ wala o dome̱le̱ madale.

Mulemlem pe̱ nde e me̱nde̱no̱ be̱ na biso̱. Makaki ma Loba me te̱ biso̱ ka dipita la “ngińa na lembam,” nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ ndutu ya nin wase. Yehova a kakane̱ ná son a ponda mambo ka bila, ebwan, sese, name̱ne̱ pe̱ na kwedi ba si me̱nde̱ pe̱ o takise̱ mbel’a moto. (Ombwa edinge̱le̱ o dipapa 10.) Di tingame̱ te̱ na di dipita, di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o samba mbeu a ńolo iwo̱, nde di bola pe̱ biso̱ ngudi o die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi ba Loba o mulopo ma be̱ne̱ edī a pamo na bedangwedi be titi ko̱nji bena be madie̱le̱ bato o nin we̱nge̱.

Dipita lena Yehova a mabolano̱ di mombwea pe̱ wa tobotobo. Ńo̱ng’ao ńe nde ná o be̱ne̱ longe̱ a boṅsane̱no̱ wa. Mpuli mao mwe nde ná “bato be̱se̱ bongisabe̱.” Ne̱ni e? Ka laboso, mō̱ ńasu te̱ angamen “so̱ṅtane̱ mbale̱.” (1 Timoteo 2:4) Babusise̱ nin kalati ba mome̱le̱ wa ná o no̱nge ponda o jokwa mbale̱ ni mabole̱ longe̱ ńena ni maso̱be̱ o Eyal’a Loba. Dipita lena Loba a me̱nde̱no̱ bola wa tongwea na di jokwa di buki to̱ njika dipita nin wase ńeno̱ ná e bola wa.

Dipita di mawe̱ na Loba di me̱nde̱ jembe̱ wa ońolana Loba e ná a bola wa ngińa ná o tongwe̱le̱ bola mambo me̱se̱ o te̱se̱no̱ mena me mulatako na jemea lao. (2 Korinto 4:7; Filipi 4: 13) Mo̱ e titi mbale̱ ná ni ńai a dipita nde di mapule̱ wa e? O be̱n so̱ te̱ ńo̱ng’a dipita, to̱so̱ ye etum a ponda weno̱ wasa mo̱, embe̱ mulema. Dipita le wa be̱be̱. We ná o be̱ne̱ mo̱!

[Edinge̱le̱/Duta]

Ońola nje be̱ne̱ dipita

Man mo̱nge̱le̱ ma Betiledi me ná mongwane̱ wa o jouse̱ dipita lo̱ngo̱:

◼ Loba a kakane̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam.

Eyal’ao e makwala ná wase e me̱nde̱ timba paradisi owe̱ni jalatane̱ na bonam ba me̱nde̱no̱ be̱.—Myenge 37:11, 29; Yesaya 25:8; Bebīsedi 21:3, 4.

◼ Loba a titi ná a wo̱ndo̱.

A singe̱ pat’a mpoṅ ye̱se̱. Yehova e bosangi bo peti, ońola nika a titi ná a wo̱ndo̱.—Minia 6:16-19; Yesaya 6:2, 3; Tito 1:2; Bonahebe̱r 6:18.

◼ Loba a be̱n ngińa ni si be̱n moyo.

Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ńangum. To̱ lambo o misipo di titi ná leka mo̱ ná a londise̱ makaki mao.—Bebusedi 15:11; Yesaya 40:25, 26.

◼ Loba a mapula ná o be̱ longe̱ o bwindea.

Yohane 3:16; 1 Timoteo 2:3, 4.

◼ Loba a be̱nedi biso̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam.

A si masoke̱ miso̱ mao o myobe to̱ o mawuse̱ masu nde o bede̱mo basu ba bwam na o miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱. (Mye 103:12-14; 130:3; Bonahebe̱r 6:10) A pite̱ ná di me̱nde̱ bola nje e te̱nge̱n, e pe̱ muńe̱nge̱ ke̱ di boli nika.—Minia 27:11.

◼ Loba a kakane̱ o jongwane̱ wa o bola mambo me mulatako na jemea lao.

Baboledi bao ba s’angame̱n jo̱nge̱le̱ to̱ buńa ná a si me̱nde̱ jongwane̱ babo̱. Na mulema mwe̱se̱, Loba a mabolane̱ mudī mao musangi, ngińa ni buki ngińa ye̱se̱, o jongwane̱ biso̱.—Filipi 4:13.

◼ Dipita di be̱nedino̱ Loba di titi ewolo.

Di lakisane̱ Loba na mulema mwe̱se̱, a si me̱nde̱ jese̱le̱ biso̱ to̱ buńa.—Myenge 25:3.

[Duta]

Ka nje te̱ mbidi mu matatano̱ mulopo, nika pe̱ nde dipita di matatano̱ mo̱nge̱le̱

[Duta]

Kapo̱ ka diyo, dipita di se̱medi omo̱ń a mambo me mbaki di mabola ná di si ponga

[Wonja]

Courtesy René Seindal/Su concessione del Museo Archeologico Regionale A. Salinas di Palermo