Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Mbela openi hatu dulu okuhanga eteelelo lashili?

Mbela openi hatu dulu okuhanga eteelelo lashili?

Mbela openi hatu dulu okuhanga eteelelo lashili?

NATU tye nee ngeno ovili yoye yokoshikesho oya teka. Nou shii ovanhu vahapu ovo ve shii okupangela eevili. Nakeshe umwe womuvo ota ti ota dulu okupangela ovili oyo nawa e dulife vakwao. Ndele ongahelipi ngeenge owa ka didilika kutya mushiinda shoye oye a nduluka oludi leevili odo omido donhumba da ya? Owa ka didilika yo kutya okwa hala oku ku kwafela a pangele ovili yoye oshali shamuhongi. Mbela ito ka kala wa hala oku i twala kuye?

Paife, natu faafanife nee ovili oyo neteelelo. Ngeenge owa didilike kutya oto kanifa eteelelo ngaashi vahapu momafimbo aa madjuu, mbela oto ka konga ekwafo peni? Ovanhu vahapu otava ti kutya otava dulu okupongolola po oupyakadi woye, ndele omaetepo avo otaa lyalyakanifa notaa kondjifafana. Omolwashike ito ka konga ekwafo kOmushiti oo ta dulu oku ku pa eteelelo lashili? Ombiibeli oya ti “ke li kokule nakeshe umwe womufye” nokwa halelela oku tu kwafela. — Oilonga 17:27; 1 Petrus 5:7.

Eteelelo oshike naanaa?

Ombiibeli oya popya eityo leteelelo lashili, lihe fi ashike olo hali popiwa keendokotola, kovanongononi nokovaxungimwenyo. PaMbiibeli, oshitya “eteelelo” otashi ti okuteelela nodjuulufi, ile okuteelela sha shiwa. Sha hala okutya, eteelelo oli na oitukulwa ivali. Ola kwatela mo ehalo lokuteelela oshinima shiwa nosho yo ekanghameno lokwiitavela kutya oshinima shiwa otashi ke uya. Eteelelo olo la popiwa mOmbiibeli kali fi ashike omaitavelela ongaho. Ole likolelela koshili nomaumbangi e shii okulineekelwa.

Ngaashi eitavelo, eteelelo nalo ola kanghamena koumbangi, ndele hakomaitavelela ashike ongaho. (Ovaheberi 11:1) Ndele nande ongaho, Ombiibeli oya popya eyooloko olo li li pokati keitavelo nosho yo eteelelo. — 1 Ovakorinto 13:13.

Oku shi faneka: Natu tye nee ngeno owa hala kaume koye kopofingo e ku kwafele sha. Nopehe na omalimbililo oto ka kala u na elineekelo ile eteelelo kutya ote ke ku kwafela. Eteelelo loye oli na ekanghameno, molwaashi owe lineekela kaume koye, ou mu shii nawa nowa mona nghee e ku kenukila ile e ku ningila oinima iwa monakudiwa. Ope na ekwatafano la kula pokati keitavelo nosho yo eteelelo, ashike oya yoolokafana filufilu. Ongahelipi to dulu okukala neteelelo la tya ngaho muKalunga?

Odjo yeteelelo

Kalunga oye odjo yeteelelo lashili. Pefimbo lonale, Jehova okwa ifanwa “eteelelo laIsrael.” (Jeremia 14:8) Oshiwana shaye osha li she mu lineekela, molwaashi oye a li eteelelo lasho. Neteelelo olo kala li ashike omaitavelela ongaho. Kalunga okwa li a pa Ovaisrael etomheno lokukala neteelelo lashili. Momukokomoko womido omafele oo a kala te va kwafele, okwa li a wanifa po omaudaneko oo a li e va udanekela. Josua, omukwatelikomesho wavo, okwa li a lombwela Ovaisrael a ti: ‘Nye omwe shi shiiva . . . nokutya, kape na nande ondjovo imwe yomeendjovo adishe diwa Omwene Kalunga keni e mu lombwela tai kala inai wanifwa.’ — Josua 23:14.

Nokonima eshi pa pita nokuli omido omayovi, oumbangi oo owa kala tau ti sha. MOmbiibeli omu na omaudaneko aKalunga nomaumbangi oo taa ulike kutya okwa wanifwa po. Omaudaneko aYe oku shii okulineekelwa, onghee peemhito dimwe okwa shangwa onga a fa a wanifwa nale.

Nomolwaasho hatu dulu okutya Ombiibeli otai dulu oku tu pa eteelelo lashili. Eshi to lihongo kombinga yanghee Kalunga ha ungaunga novanhu, oto ka kala u na omatomheno a femba oku mu lineekela. Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Oinima aishe oyo ya shangwa nale, oya shangwa omolwehongo letu opo tu kale tu na eteelelo hali di melididimiko nomokuhekelekwa kOmishangwa.” — Ovaroma 15:4.

Kalunga ote tu pe eteelelo la tya ngahelipi?

Onaini hatu kala unene twa pumbwa eteelelo? Ongeenge wa taalela onghalo yefyo? Kuvamwe, ohashi kala shidjuu neenghono okukala neteelelo ngeenge va filwa, naasho oshi shii okuudiwa ko, molwaashi ihashi kala shipu okutaalela onghalo oyo. Atusheni otwa taalela efyo? Itatu dulu nokuli noku li henuka, nokatu na eenghono doku li finda. Nosha yuka eshi Ombiibeli tai ti, “efyo olo omutondi waxuuninwa.” — 1 Ovakorinto 15:26.

Ndele ongahelipi hatu dulu okukala neteelelo, nonande otwa taalela efyo? Ovelishe oyo ya popya kutya efyo olo omutondi oya ti yo kutya “otali ka xulifwa po.” Jehova Kalunga oku na eenghono dokufinda efyo. Okwe shi ulika peemhito dihapu. Ngahelipi mbela? Osheshi a nyumuna ovo va li va fya. Ombiibeli oya tumbula eemhito omuwoi da yoolokafana omo Kalunga a li a longifa eenghono daye mokunyumuna oohandimwe.

Oshihopaenenwa shididilikwedi osheshi Jehova a li a pa Omona waye, Jesus, eenghono opo a dule okunyumuna kaume kaye Lazarus, oo a hangwa a fya oule womafiku ane. Naasho Jesus ka li e shi ninga meholeko, ndele omoipafi yengafifi lovanhu ovo va li tava tale. — Johannes 11:38-48, 53; 12:9, 10.

Otashi dulika u lipule kutya omolwashike oohandimwe ovo va li va nyumunwa? Lwanima inava ka kulupa ngoo, ndele tava fi vali?’ Oshoshili kutya ova ka fya vali. Ndele omolwomahokololo e shii okulineekelwa e na sha nenyumuko ngaashi olo, ohatu dulu okukala tu na omukumo kutya ovaholike vetu otava ka kala vali nomwenyo, tu na omatomheno a femba okwiitavela kutya otava ka nyumuka shili. Ile tu tye otu na eteelelo lashili.

Jesus okwa ti: “Aame enyumuko nomwenyo.” (Johannes 11:25) Oye ta ka pewa eenghono kuJehova a nyumune ovanhu kongonga yedu alishe. Jesus okwa ti yo: “Efimbo otali uya eshi aveshe ovo ve li meembiladimbuluko tava ka uda ondaka yaye [yaKristus], ndele tava di mo.” (Johannes 5:28, 29) Onghee hano, aveshe ovo ve li meembiladimbuluko ove na eteelelo loku ka nyumukila momwenyo moparadisa kombada yedu.

Tala nghee omuprofeti Jesaja a popya kombinga yeteelelo loonakufya, a ti: “Ovafi voye otava ka ninga ovanamwenyo, oimhu yange otai ka nyumuka. Dudulukeni, nye mu nyakukwe, onye amushe ava mwa nangala mondwi, osheshi omume yoye oyo omume youyelele, nedu otali ka eta mo ovafi.” — Jesaja 26:19.

Mbela eendjovo odo itadi hekeleke tuu? Ovafi ove li monhele ya amenwa, ngaashi ashike okaana oko ke li moshidalelo shaina ka amenwa. Ovo ve li meembiladimbuluko ove li medimbuluko, ile momadiladilo aKalunga, oo iha dimbwa. (Lukas 20:37, 38) Naashi tava ka alulilwa momwenyo, otava ka hambelelwa, ngaashi naanaa okahanana haka hambelelwa moukwaneumbo. Onghee hano, nonande otwa taalela efyo, ohatu dulu okukala tu na eteelelo.

Nghee eteelelo tali dulu oku ku kwafela

Paulus okwa popya shihapu kombinga yeteelelo. Okwa popya kutya eteelelo oli li oshitukulwa sha fimana shokuliamena pamhepo, a ti oli li onga embale loshivela. (1 Ovatessaloniki 5:8) Okwa hala okutya ngahelipi? Pefimbo lonale, ovakwaita ngeenge tava i molwoodi, ova li hava djala embale loshivela. Nembale olo ohali va amene opo vaha mone unene oshiponga, ile va fye nokuli. Oshitwa shaPaulus oshilipi po? Ngaashi naanaa embale hali amene omutwe, eteelelo nalo ohali amene omadiladilo etu. Ngeenge ou na eteelelo momaudaneko aKalunga, oto ka kala u na alushe ombili yopamadiladilo, nonande oto shakeneke omaupyakadi. Mbela olyelye ina pumbwa embale olo lopafaneko?

Paulus okwa faafanifa vali eteelelo olo Kalunga he tu pe noshinima shimwe. Okwa shanga a ti: “Eteelelo olo li li ngaashi ekanghamifo leemwenyo detu olo tali tu kwafele tu kale twa pama notuhe na omalimbililo.” (Ovaheberi 6:19) Paulus, oo a xupa lwoikando moiponga yeeshikepa, oku shii oshilonga shekanghamifo. Ngeenge mefuta omwa tukuluka oshikungulu, ovaendifuta ohava kupula ekanghamifo loshikepa momeva. Ngeenge ekanghamifo ola fiki koshi elela, ohali kwafele oshikepa iha twalwaatwalwe, ile i undulilwe komutunda, oko tashi dulika i ka monifwe oshiponga komamanya.

Sha faafana, omaudaneko aKalunga otaa dulu oku tu kwafela tu kale twa “pama notuhe na omalimbililo” eshi twa taalela eenghalo didjuu. Jehova okwa udaneka kutya eenghalo odo hadi hepeke ovanhu ngaashi oita, ominyonena, oluhodi, nokuli nefyo, otai ka xulifwa po. (Tala oshimhungu pepandja 10.) Eteelelo olo otali ke tu kwafela tuha yandje elitulemo komaudjuu, naasho otashi ke tu kwafela tu diinine omifikamhango daKalunga, ponhele yokuliyandja kenwefemo lii olo li li keshe pamwe mounyuni kunena.

Naave oto dulu okukala u na eteelelo olo Jehova ta yandje. Okwa hala u hafele onghalamwenyo ngaashi a li e i lalakanena. Okwa hala “ovanhu vomaludi aeshe va xupifwe.” Ngahelipi mbela? Onghatu yotete, keshe umwe oku na ‘okushiiva nawa oshili.’ (1 Timoteus 2:4) Ovanyanyangidi voshifo eshi ova hala u lihonge shihapu kombinga yEendjovo daKalunga. Kalunga oye aeke ta dulu oku tu pa eteelelo lashili mounyuni ou.

Molwaashi ope na eteelelo la tya ngaho, ino pumbwa okusholola monghalamwenyo. Kalunga ota dulu oku tu pa eenghono opo tu hange omalakano oo tashi dulika twe litulila po noku li metwokumwe nehalo laye. (2 Ovakorinto 4:7; Ovafilippi 4:13) Mbela inatu pumbwa eteelelo lashili la tya ngaho? Ngeenge owa pumbwa eteelelo nowa kala we lihalelela, ino sholola. Kala u na omukumo, oto dulu oku li mona!

[Oshimhungu/Efano pepandja 10]

Omatomheno okukala neteelelo

Omishangwa tadi shikula otadi dulu oku ku kwafela u kale neteelelo:

Kalunga okwe tu udanekela onakwiiwa itunhula.

Ombiibeli oya popya kutya edu alishe otali ka ninga oparadisa, omo ovanhu tava ka kala va hafa nova hangana. — Epsalme 37:11, 29; Jesaja 25:8; Ehololo 21:3, 4.

Kalunga iha fufya.

Oku tonde oipupulu yoludi keshe. Jehova omuyuki filufilu, onghee ita dulu nandenande okupopya oipupulu, ile a fufye. — Omayeletumbulo 6:16-19; Jesaja 6:2, 3; Titus 1:2; Ovaheberi 6:18.

Kalunga oku na eenghono dinenenene.

Jehova oye omunaenghono adishe. Kape na nande osha tashi mu imbi a wanife po omaudaneko aye. — Exodus 15:11; Jesaja 40:25, 26.

Kalunga okwa hala u kale nomwenyo fiyo alushe.

Johannes 3:16; 1 Timoteus 2:3, 4.

Kalunga okwe tu pa eteelelo.

Iha tale komapuko etu, ndele oha yandje elitulemo komaukwatya etu mawa nosho yo keenghendabala odo hatu ningi. (Epsalme 103:12-14; 130:3; Ovaheberi 6:10) Oku na elineekelo kutya ohatu ka longa osho sha yuka noku mu hafifa. — Omayeletumbulo 27:11.

Okwa halelela oku ku kwafela u longe ehalo laye

Ovapiya vaye kave na okukala ve udite vehe na ekwafo lasha. Ohe tu pe nehalo liwa omhepo yaye iyapuki, oyo i li eenghono odo da shiya ko, opo i tu kwafele. — Ovafilippi 4:13.

Osha fimana okulineekela muKalunga.

Ohatu dulu oku mu lineekela filufilu molwaashi ite tu efa nande. — Epsalme 25:3.

[Efano pepandja 12]

Ngaashi naanaa embale loshivela hali amene omutwe, eteelelo nalo ohali amene omadiladilo etu

[Efano pepandja 12]

Ngaashi ekanghamifo, eteelelo ohali tu kwafele tu kale twa pama

[Odjo yefano]

Courtesy René Seindal/Su concessione del Museo Archeologico Regionale A. Salinas di Palermo