Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Akore ty Hanagnagne Fanantenagne

Akore ty Hanagnagne Fanantenagne

Akore ty Hanagnagne Fanantenagne

Marem-pototse?

MATE i lera’oy, le tea’o hamboaregne. Faie mivali-doha rehe satria maro ty manao tokavarotse tie mamboatse lera. Nao mahay iaby iareo, ie amy izao ty ila’e tsy mahay. Faie akore naho rei’o fa misy ndaty miharo lakoro ama’o nahatrea hevetse amy ty fomba namorognagne o lera iohoe taogne maro lasa zay, sady vognogne hagnamboatse io maimaim-poagne? Azo antoke fa le avy le hai’o tie aia ty hombagne, sa tsy izay?

Finorogne hanagne fanantenagne o ndatio. Ampitovio amy i lera teoy zay. Aia areke rehe ro hipay fagnampeagne naho tsapa’o fa manomboke tsy hanagne fanantenagne rehe, manahake o ndaty maro amo o fotoagne mikorontagne zaò? Maro ty ndaty mirehake fa managne vahaolagne, faie misavorovoro naho mifanipake kindraike ty soso-kevetse mey iareo iaby. Nagnino areke naho mipay fagnampeagne amy i namorogne antikagney naho i nametrake ty fahafahagne hanagne fanantenagne agnatentikagne aoy? Rehafe ty Baiboly fa “tsy lavitse antikagne tsikiraidraike reke”, sady vognogne hagnampe antikagne.—Asan’ny Apostoly 17:27; 1 Petera 5:7.

Famaritagne amy ty pitsopitso’e

Laleke ty atao tihoe fanantenagne amy Baiboly ao, sady mahafaoke raha maro fa tsy manahake ty fihevera ty ankamaroa o dokoterao naho o mpahay siansao vaho o psikology amy izaò. I rehake tam-boaloha’e nadika tihoe “fanantenagne” amy Baiboly aoy, le midika tihoe mandigne mafe sady mitamà raha soa. Raha roe ty tafilitse amy izay, le ty fagniriagne hahazo raha soa naho anto’e marem-pototse inoagne fa ho azo i rahay. Tsy nofinofy avao ty fanantenagne trea amy Baiboly ao, fa mioregne amy ty raha misy naho porofo marem-pototse.

Amo o lafi’e iohoe ty mampitovy ty finoagne naho ty fanantenagne. Tsy maintsy managne porofo marem-pototse i ndatỳ vaho afake mino raha raike, fa tsy mino amy izao avao. (Hebreo 11:1) Ndra tie eo aza zay, le ambaha ty Baiboly ty atao tihoe finoagne naho fanantenagne.—1 Korintianina 13:13.

Intoy misy ohatse: Naho fa mangatake fagnampeagne amy ty namagne atokisa’o rehe, le mitamà fa hagnampe azo reke. Marem-pototse i fanantena’oy satria mino rehe fa hagnampe azo reke. Ty anto’e fanta’o soa reke sady fa nitrea’o fa soa fagnahy naho matarike reke taloha. Mifandrambe marine sady tsy afake misarake ty finoagne naho ty fanantenagne faie tsy mitovy. Akore ty ahafaha’e mitamà an’Andrianagnahare hoe izay?

Anto’e marem-pototse anagnagne fanantenagne

Boake aman’Andrianagnahare ty tena fanantenagne. Natao tihoe “Fanantena o Israelio” ty Jehovah tamy ty andro ty Baiboly. (Jeremia 14:8) I Jehovah ro fanantena ty vahoa’e, satria boake ama’e ty fanantenagne marem-pototse iaby nanagna iareo. Tsy fagniriagne hahazo raha soa avao o fanantenagne iohoe. Nimean’Andrianagnahare anto’e marem-pototse iareo mba hanagnagne o fanantenagne iohoe. Magnatanterake ty raha ampitamae’e avao reke, naho fa nifandrambe tamo o Israelitao tagnate ty taonjato maro. Hoe ty Josoa mpitarike iareo: “Fanta’areo ... fa niavy eo iaby ze fampitamagne nisaontsie i Jehovah Andrianagnahare’areo tama’areo.”—Josoa 23:14.

Mbe maregne avao zay agnarivo’e taogne tafara tatoy. Maro ty fampitamagne miambake nimein’Andrianagnahare rehafegne agnate Baiboly ao. Tantaraegne ao iaby ka ty fahatanteraha irey. Tena azo atokisagne rey, le hoe raha fa avy eo tamy i fotoagne nanoratagne azey.

Izay ty anto’e irehafantika aze fa azo atao tihoe boke misy fanantenagne ty Baiboly. Vao maike rehe hahazo antoke fa azo’o atao ty mitamà an’Andrianagnahare naho fa mamaky ty fitantaragne miomba ty fifandrambesa’e tamo o ndatio rehe. Izay ty nisorate i apostoly Paoly: “Fa ze sinoratse taloha, le sinoratse hianarantikagne, mba hanan-draha tamaegne tikagne amy ty fiaretantikagne naho ty fampionognagne boake amy ty Soratse Masigne ao.”—Romanina 15:4.

Ino ty fanantenagne mein’Andrianagnahare antikagne?

Ombia tika ro tena mipay fanantenagne? Tsy naho fa misy mate vao? Faie amo o fotoagne iohoe vata’e ro tena montso ty fanantenagne anagna ty ndaty maro, lohotsie, naho ndaty maifitse aze ty mate. Tsy afake miala io tika iaby. Azontikagne atao ty mitao mba ho lava havelogne, faie va’e ho mate avao tika ndra ombia ndra ombia, sady tsy azontikagne ialagne zay. Maregne vata’e i rehafe ty Baiboly tihoey: O fateo ro “fahavalo fara’e.”—1 Korintianina 15:26.

Akore areke ty anagnantikagne fanantenagne naho fa misy mate? “Hofoagnagne o fateo”, arake i andinin-teny nitoka aze tihoe fahavalo fara’ey. Faie mahery mandikoatse o fateo ty Jehovah Andrianagnahare. Nagnaporofo izay mateteke reke. Akore ty nanoa’e izay? Namelogne o ndaty fa nimateo reke. Tantarae ty Baiboly fa nampiasa ty heri’e in-tsive ty Andrianagnahare mba hamelogne ty ndaty fa nimate.

Ty niambake tamy izay, le ty namelomagne i Lazarosy tamy ty mate, i nama i Jesosy maifitse azey, i aze fa nimate tagnate ty efatse androy. Nimea i Jehovah hery ty Jesosy ana’e mba hanoa’e izay. Tsy nietake ty nanoa i Jesosy fa tagnatreha o ndaty maro, sady natao’e taloha i ndaty maroy eo zay.—Jaona 11:38-48, 53; 12:9, 10.

Va’e hagnontane rehe tie: ‘Nagnino i ndaty rey ro nivelomegne tamy ty mate? Tsy nihantetse naho nimate avao vao iareo tamy ty fara’e? Maregne zay. Faie naho fa mamaky fitantaragne azo atokisagne hoe rey tikagne, le tsy vita tihoe irientikagne naho velomegne indraike i longontikagne tsy foetrontikagne rey, fa manjare managne anto’e marem-pototse tikagne fa tena ho velomegne iareo. Naho atao amy ty rehake hafa, le tihoe managne fanantenagne marem-pototse tikagne.

Hoe ty Jesosy: “Izaho ty famelomagne ty mate naho fiaignagne.” (Jaona 11:25) I reke ty nimea i Jehovah hery hamelogne ty mate magneran-tane. Hoe ty Jesosy: “Ho avy ty andro hahareiza ze an-kibory agne ty feo’e [i Kristy] le hiakatse iareo.” (Jaona 5:28, 29) Mbe ho velomegne indraike areke ze an-kibory agne, le hiaigne amy i paradisa an-tane etoỳ.

Nirehake mazava soa o raha niseho marem-pototse iohoe ty Isaia mpaminany. Hoe reke: “Ho velogne ze ndati’o fa nimate. Hitsangagne ty fate’ay. Mifohaza le mirebeha nareo mandre agnate lemboke ao! Fa ty ando’o hanahake ty ando maraindraigne, sady hengao o taneo ho velogne ty mate tsy misy raha vita’e.”—Isaia 26:19.

Tsy mampino vao ze fampanantenagne zay? Mitovy amy ty anak’ajaja voaro soa agnate tron-drene’e ao o ndaty mateo. Tsy misy fetra’e ty fitadidia i Andrianagnahare Hery Fara Tampo’ey, le tadidi’e soa i ndaty rey. (Lioka 20:37, 38) Tsy ho ela iareo le ho velomegne indraike, sady hizilike amy i tontolo vaovao mahafinaritsey ao. Handrambe iareo soa ze ndaty ao, mitovy amy ty fandrambesagne mafana atao ty keleiagne bey hatea ty anak’ajaja raike vaho naterake! Misy fanantenagne areke ndra tie misy mate aza.

Ino ty soa rambese’o naho managne fanantenagne rehe?

Maro ty raha nampianare i Paoly antikagne miomba ty hasarobily ty fanantenagne. Nirehafe’e fa agnisa i fialiagne ilaentikagney io, le nohare’e tamy ty fiarovan-doha. (1 Tesalonianina 5:8) Ino ty anto’e? Nanao fiarovan-doha vigne o maramila tamy ty andro ty Baiboly io naho fa handeha mialy. Mateteke zay natao tambone i satroke bonetra volon’agnondry eo ndra holitsey eo. Miebotse avao fa tsy mamono i maramilay ty ankamaroa ty raha mipaike amy i loha’ey noho o fiarovan-doha iohoe. Ino ty areke ty tea i Paoly ho rehafegne? Niaro o lohao i fiarovan-dohay. Hoe izay ka fa miaro o saigneo i fanantenagney. Hiadan-tsaigne avao rehe sady tsy hivali-doha ndra ho kivy, naho fa tojoke raha sarotse, naho tena managne fanantenagne fa ho tanterake i fikasan’Andrianagnahare rey. Azo antoke fa mila ze fiarovan-doha zay tika iaby.

Nampiasa fagnoharagne hafa miomba ty fanantenagne ka ty Paoly. Mifandrambe amy ty zoton’arofon’Andrianagnahare o fanantenagne iohoe. Hoe reke: “Ze raha tamaegne anantikagne zay ro vatofantsike ty aintikagne, sady azo antoke ro mafe oregne.” (Hebreo 6:19) Fanta i Paoly soa fa tena ilaegne o vatofantsikeo satria mateteke nivotso-belogne reke naho fa nisy sambo rendreke. Atora o tan-tsambò ambane agne i vatofantsikey naho fa misy tiobey. Naho fa mitsatoke soa ambane i riakey agne i vatofantsikey sady tsy mihetseke, le va’e hahatohetse i tiobeỳ i samboy sady tsy ho tose’e amoro i riakey ey naho hidosy amo o vatò.

Hoe izay ka fa ho tantentikagne ty korontagne misy amo o andro hinane zao naho azo antoke sady mafe oregne ty fanantenantikagne i raha hataon’Andrianagnahare amy ty hoavy rey. Mitamà ty Jehovah fa tsy ho ela o ndatio, le tsy ho ore amo o alio sasa, o malasò, o alahelò, naho o fateo. (Henteo ty efajoro amy ty peje faha-10.) Hagnampe antikagne hagnalavitse ze loza miseho ty fitadidiantikagne ze fanantenagne zay. Handrisike antika hiaigne mifagnarake amy ty fitsipin’Andrianagnahare ka zay, fa tsy hagneke ty toe-tsaigne raty manjaka amy ty tontolo toy eto.

Mahakasike azo manokagne ka ty fanantenagne mey i Jehovah. Tea’e hifagnarake amy ze raha nikasae’e ty fiaigna’o. Irie’e ‘hovonjegne ze karaza o ndaty iaby.’ Faie akore ty hahavoavonje iareo? Tsy maintsy ‘managne fahalalagne maregne soa ty hamarenagne’ iareo iaby. (1 Timoty 2:4) Mandrisike azo hianatse o fahalalagne ty hamarenagne ty Saontsin’Andrianagnahare iohoe ty nampiboake ty gazete toy satria magnomey fiaignagne io. Mihoatse lavitse i fanantenagne va’e ho trea’o amy ty tontolo toy etoy ty hasoa i fanantenagne ho mein’Andrianagnahare azoy.

Tsy hihevetse ty tegna’o ho tsy mahay ndra inogn’ino rehe noho o fanantenagne iohoe. Azon’Andrianagnahare atao ty magnomey azo hery hagnatratrara’o ze tanjogne anagna’o mifagnarake amy ty zoton’arofo’e. (2 Korintianina 4:7; Filipianina 4:13) Azo antoke fa fampanantenagne hoe izay ty paliae’o. Naho fa mikezake hanagne o fanantenagne iohoe areke rehe, le ko kivy fa ho tanterake ze raha irie’o!

[Efajoro/Sare]

Anto’e Hanagnagne Fanantenagne

Afake magnampe azo hampitombo ty fanantena’o ty hevetse boake amy ty Soratse Masigne ao retoa:

Mampitamà hoavy sambatse ty Andrianagnahare.

Rehafe ty Saontsi’e fa hanjare paradisa, hitoboha ty ndaty sambatse naho miharo saigne ty tane toy.—Salamo 37:11, 29; Isaia 25:8; Apokalypsy 21:3, 4.

Tsy mahay mandagnitse ty Andrianagnahare.

Heje’e ze vande iaby. Masigne ndra tsy misy tsiko’e ty Jehovah le tsy ombia handagnitse reke.—Ohabolana 6:16-19; Isaia 6:2, 3; Titosy 1:2; Hebreo 6:18.

Tsy misy fetra’e ty herin’Andrianagnahare.

I Jehovah raike avao ro managne hery fara tampo’e. Tsy misy ndra inogn’ino amy ze kila raha mahakalagne aze tsy hagnatanterake ty fampitamà’e.—Eksodosy 15:11; Isaia 40:25, 26.

Tean’Andrianagnahare hiaigne nainai’e rehe.

​—Jaona 3:16; 1 Timoty 2:3, 4.

Mitamà antikagne hiova ty Andrianagnahare.

Tsy mifantoke amy ty fahadisoantikagne naho ty fahalementikagne reke, fa amy ty toetse soantikagne naho ty kezake ataontikagne. (Salamo 103:12-14; 130:3; Hebreo 6:10) Mitamà reke fa hanao izay vata’e tikagne sady hahafale aze ty fanoantikagne izay.—Ohabolana 27:11.

Mampitamà ty Andrianagnahare fa hagnampe azo hagnatratse ze tanjo’o mifagnarake amy ze raha safirie’e reke.

Tsy toko’e hieretseretse o mpanompo’eo tie tsy misy mpagnampe. Mea’e maro amy i hery matanjakey tikagne, le ty fagnahi’e masigne mba hagnampe antikagne.—Filipianina 4:13.

Tsy vande ty fampitamàn’Andrianagnahare.

Tsy ombia hamitake azo reke satria tena azo atokisagne.—Salamo 25:3.

[Sare]

Miaro o lohao i fiarovan-dohay; hoe izay ka fa miaro o saigneo i fanantenagney

[Sare]

Hoe vatofantsike ty fanantenagne mafe oregne, le hagnampe azo tsy hivalike

[Soratse Magnazava i Sarey]

Courtesy René Seindal/Su concessione del Museo Archeologico Regionale A. Salinas di Palermo