Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Nenavadne perujske grobnice – kaj nas lahko naučijo

Nenavadne perujske grobnice – kaj nas lahko naučijo

Nenavadne perujske grobnice – kaj nas lahko naučijo

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ PERUJA

O NEKEM ljudstvu se lahko veliko naučimo iz tega, kako ravna s svojimi pokojnimi. To dejstvo je še posebej očitno v Peruju, v deželi, kjer so svoj pečat pustile mnoge kulture – med drugim močejska, čimujska, naskanska, čačapojska, koljska in inkovska. Vsaka kultura je imela svojevrstne pogrebne običaje, ki razkrivajo zanjo značilna verovanja glede posmrtnega življenja.

Znanstveniki pa tudi plenilci grobov so odkopali na tisoče grobišč in odkrili dobro ohranjene posmrtne ostanke, ovite v več metrov tkanine ali nestkanega bombaža. Nekaj teh tkanin so krasili različni vzorci. V vročem in suhem puščavskem pesku, ki prekriva večino perujske obale ob Tihem oceanu, so arheologi odkopali na tisoče dobro ohranjenih mumificiranih trupel.

Grobnice mogočnežev

Pri izkopavanju močejskih grobnic so našli trupla ljudi kraljevskega porekla, ki so bili pokopani s svojim bajnim bogastvom, vladarjevimi meči in kraljevskimi emblemi. Z njimi so pokopali tudi druge ljudi. Služabniki so, kot je videti, bili žrtvovani zato, da bi svoje poglavarje spremljali v posmrtno življenje. Nekaterim od njih so celo odrezali stopala. Čemu? Ena od teorij zagovarja, da so to storili, zato da v onostranstvu ti spremljevalci ne bi mogli zapustiti svoje naloge.

Blizu jezera Titikaka najdemo na višini 3827 metrov mogočne grobnice, imenovane čulpe – to so kamniti stolpi, ki so visoki tudi do 12 metrov in se proti vrhu razširijo. Ljudstvo Kolja, ki so ga podjarmili Inki, je v njih, kot kaže, hranilo posmrtne ostanke plemstva. Na nekaterih grobnicah so vklesane podobe kač, mačk in opic. Ta bitja so častili kot varuhe podzemlja.

V kraju Karajia blizu mesta Chachapoyas najdemo grobnice, ki burijo domišljijo. Na policah skalne stene stojijo dvometrski sarkofagi iz strjene gline in na nekaterih od njih so še vedno sledovi prvotne barve, ki izvira izpred več stoletij. Njihovi obrazi se po kraljevsko mrščijo, medtem ko se razgledujejo po zeleni dolini in gospodujejo vsemu, do koder seže njihovo navidezno oko.

Dokazi o tragičnih smrtih

V predmestju Lime so arheologi nedavno odkrili globoke grobove, v katerih je bilo približno 2200 v svežnje povitih mumij. Najdene mumije so bile očitno inkovskega izvora in v odličnem stanju. Ena od najdb je bila ogromna, tehtala je 240 kilogramov in v višino merila 1,8 metra. Vsebovala je dve trupli – truplo inkovskega dostojanstvenika, ovito s 140 kilogrami surovega bombaža, poleg njega pa je bilo truplo otroka, ki je bil morda z njim v sorodu. Lahko le ugibamo, kakšne okoliščine so privedle do teh smrti tako dolgo nazaj.

Manj skrivnostna, toda nič manj tragična, je bila smrt otrok, ki so bili žrtvovani kot daritev andskim gorskim bogovom. Zdi se, da so si starši teh otrok šteli v čast, da lahko pošljejo svoje potomce na »drugi svet«, morda kot poslance k bogovom. Otroke so običajno pokopali blizu gorskega vrha ali pa na njem. Na zasneženi gori Sara Sara v Ayacuchu so na višini kakih 5000 metrov našli truplo neke deklice, ki je bilo dolga stoletja skrito. Takšni žrtvovani otroci so bili zaviti v prte, včasih pa so jim zraven dali darila in spominke, kot so majhni zlati ali srebrni kipci lam.

Upanje za mrtve – kakšen je bil temelj?

Te perujske civilizacije iz davnine niso edine kulture, katerih pogrebni obredi so temeljili na verovanju, da obstaja mistično posmrtno življenje. Celo sodobne kulture v različnih oblikah izražajo skrb glede življenja po smrti.

Danes so verovanja o posmrtnem življenju precej različna. Na splošno cenjena so verovanja, kot so reinkarnacija, preseljevanje duš, vice, peklenski ogenj in zamisel o komuniciranju z mrtvimi. Vse takšne doktrine temeljijo na skupnem nauku – da ob smrti umre le telo, preživi pa nekaj nesmrtnega, ki živi naprej. Biblija ne podpira nobene od teh zamisli. (Propovednik 3:18–20; 9:5, 10; Ezekiel 18:4)

Ravno nasprotno, uči, da je človek sam duša oziroma živo bitje, ki pa je umrljivo. (1. Mojzesova 2:7) Kljub temu daje Božja Beseda tudi čudovito upanje za mrtve. Uči, da bo »vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim«. (Dejanja 24:15) Biblija o takšnem upanju ne le govori, ampak so v njej zapisana tudi pričevanja ljudi, ki so vstajenja videli na lastne oči. (Janez 11:17–47; 1. Korinčanom 15:3–6) Kako čudoviti so torej obeti za milijone tistih, ki so v preteklosti živeli in umrli!

[Slika na strani 13]

Sarkofagi v Karajii (zgoraj)

[Vir slike]

© Mylene D’Auriol/PromPerú

[Slika na strani 13]

Dvanajstmetrski pogrebni stolpi blizu jezera Titikaka

[Vir slike]

© Carlos Sala/PromPerú

[Sliki na strani 14]

Visoko v Andih je bilo najdeno zamrznjeno truplo neke deklice

Arheologi so blizu Lime odkrili okoli 2200 mumij

[Vir slike]

Zgoraj levo: © Alejandro Balaguer/PromPerú; vložek: Ira Block/NGS Image Collection