Zaščitimo svojo kožo!

»Ljudje se ne zavedajo še kako resnične nevarnosti sonca [. . .] in poškodb, ki jih lahko naredi kožnemu DNK. Kopičenje teh poškodb je kot tempirana bomba, ki lahko povzroči kožnega raka.« (Dr. Mark Birch-Machin, strokovnjak za kožnega raka)

KOŽA je največji telesni organ, ki pri povprečnem moškem meri približno 1,8 kvadratnega metra, pri povprečni ženski pa 1,6 kvadratnega metra. Polna je receptorjev, ki se odzivajo na bolečino, dotik in temperaturo. Koža je prva, ki brani telo pred vročino, mrazom in poškodbami pa tudi pred strupenimi in kemičnimi snovmi ter onesnaževalci. Tekočinam preprečuje priti v telo in odteči iz njega. Vendar ima koža potencialnega sovražnika – sonce. Ampak ali ni sončna svetloba nujna za življenje?

Seveda je. Rastline, od katerih smo odvisni, potrebujejo za svojo rast svetlobo. Ne le to, majhne količine sončne svetlobe spodbujajo telo k proizvajanju vitamina D, ki pomaga pri presnovi kalcija in je gradnik močnih kosti. Toda če je malo dobro, to še ne pomeni, da je več boljše. Sonce oddaja ultravijolične (UV) žarke, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo na koži. Ena od posledic je njeno prezgodnje staranje.

V knjigi Saving Your Skin je svarilo še pred večjo nevarnostjo: »Ultravijolična svetloba poškoduje DNK [genetski material, ki nadzira delovanje celic, denimo njihovo delitev], povzroči imunosupresijo in lahko v telesu aktivira kemične snovi, katere sprožijo niz dogodkov, ki vodijo do raka.« Beseda »rak« je zastrašujoča. Toda kako razširjen je kožni rak? Ali obstaja razlog za preplah?

Kožni rak – sodobna kuga

V The Merck Manual piše, da je to najpogostejše rakavo obolenje na svetu. V Združenih državah eden od šestih oziroma sedmih ljudi oboli za katero od oblik kožnega raka. Toda število obolelih še narašča. Doktor I. William Lane je v knjigi The Skin Cancer Answer napisal, da »se bo po sedanjih ocenah pri 50 odstotkih ljudi, ki dosežejo starost petinšestdeset let, pojavila katera od oblik kožnega raka«. Pri Ameriški dermatološki akademiji pravijo, da maligni melanom v Ameriki letno vzame okoli 7500 življenj in postaja vse pogostejši. Čeprav je med ljudmi s temnejšo poltjo kožnega raka manj, pa so v nevarnosti tudi oni.

 Zakaj je kožni rak postal kot kuga? Čeprav obstaja veliko pomembnih dejavnikov, denimo nadmorska višina, zemljepisna širina, gostota oblakov in stanje ozonske plasti, utegne biti glavni krivec že zgolj pretirano izpostavljanje soncu. Danes ljudje živijo drugače. Počitnice na morju in rekreacija v naravi, recimo planinarjenje in smučanje, so vse bolj priljubljene in dosegljive za ljudi, ki delajo v zaprtih prostorih. Moda se je spremenila. Čeprav je nekdaj sramežljivost narekovala, da so moški in ženske nosili dolga kopalna oblačila, kopalke sedaj pokrivajo vse manj kože. Temu ustrezno se je povečalo tudi število obolelih za kožnim rakom. Ali so prebivalci puščave, na primer beduini, ki so nosili dolge ohlapne halje in pokrivala, vedeli nekaj, kar smo mi, kot je videti, spregledali?

Kožni rak – še kako resnična nevarnost

Tri najpogostejše oblike kožnega raka so bazalnocelični karcinom, skvamozni oziroma ploščatocelični karcinom in maligni melanom. Bazalnocelični in ploščatocelični karcinomi nastanejo v zunanji plasti kože, ki je v povprečju debela samo en milimeter. Videti je, da do teh nemelanomskih rakavih obolenj pride zaradi stalne izpostavljenosti soncu (denimo pri ljudeh, ki delajo na prostem), pojavijo pa se skoraj izključno na izpostavljenih delih telesa, na primer obrazu in rokah. * Ti karcinomi se ponavadi začnejo na koži kot vozlič ali rana, ki se veča, pogosto krvavi in se ne zaceli povsem. Utegne se širiti lokalno in prodreti v okoliško tkivo. Približno 75 odstotkov obolelih za kožnim rakom ima bazalnocelični karcinom. Ploščatocelični karcinom je manj pogost, vendar je zanj verjetneje, da metastazira oziroma se razseje s prvotnega žarišča na druge dele telesa. Čeprav so od rakavih obolenj kože nemelanomska obolenja najbolj ozdravljiva, je zgodnja diagnoza pomembna. Če se jih namreč ne zdravi, se lahko končajo s smrtjo.

Maligni melanomi, ki jih je le 5 odstotkov, se prav tako pričnejo v zunanji plasti kože. Eden od glavnih dejavnikov za razvoj melanoma naj bi bila občasna intenzivna izpostavljenost soncu, na primer pri ljudeh, ki delajo v zaprtih prostorih, počitnice pa preživljajo v naravi. Okoli 50 odstotkov malignih melanomov se razvije iz pigmentnih znamenj, še posebej na zgornjem delu hrbta in spodnjem delu nog.

Tovrstni rak je najsmrtonosnejši. Če se ne zdravi dovolj zgodaj, lahko prodre v notranjo plast kože, usnjico, kjer so krvne žilice in limfa. Od tam se lahko hitro razširi drugam. Onkolog Larry Nathanson, dr. med., pravi: »Pri melanomu je protislovno to, da je dokaj lahko ozdravljiv, če se zdravi dovolj zgodaj. Po drugi strani pa je v metastazirani obliki sorazmerno odporen proti zdravljenju z zdravili ali obsevanju.« Pravzaprav samo 2 oziroma 3 odstotki pacientov z metastaziranim melanomom živi pet let. (Informacije o zgodnjih opozorilnih znakih melanoma najdete v okvirju na strani 7.)

 Kdo je v nevarnosti zaradi kožnega raka? Poleg ljudi, ki so bili stalno ali občasno intenzivno izpostavljeni soncu, so še posebej v nevarnosti tisti, ki imajo svetlo polt, svetle lase in oči, kožna znamenja in pege, ter tisti, pri katerih se je ta bolezen že pojavila pri kom v družini. Kožni rak je manj običajen pri ljudeh s temnejšo poltjo. Ali to pomeni, da bolj ko si zagorel, manjša je nevarnost kožnega raka? Ne, ker se koža pri rjavenju, kar je sicer obrambni odziv na UV-sevanje, poškoduje. Vnovične poškodbe pa povečajo tveganje za kožni rak.

Zdravljenje kožnega raka

Odvisno od vrste tumorja, njegovega mesta in velikosti ter predhodne terapije obstaja več metod zdravljenja: kirurški izrez, izpraskanje, električno izžiganje, kriokirurgija (zamrznitev tkiva) in obsevanje. Odstraniti vse rakave celice je izziv. S postopkom, ki se imenuje Mohsova kirurška metoda, pri kateri se izrez nadzoruje z mikroskopom, se učinkovito odstranijo bazalnocelični in ploščatocelični karcinomi (od 95- do 99-odstotna ozdravitev). Obenem pa se ohrani največja količina zdravega tkiva in ne pusti tako opaznih brazgotin. Ne glede na metodo bo morda potrebna rekonstrukcija tkiva.

Ameriški Nacionalni inštitut za staranje pravi: »Vse vrste kožnega raka bi lahko ozdravili, če bi jih odkrili in opozorili zdravnika nanje, preden bi se rak razširil.« Zato je zgodnje odkrivanje nujno. Toda kaj lahko storimo, da bi preprečili kožnega raka?

Poučite se, kako varno na sonce

Že otroke je treba poučiti o tem, kako se zaščititi pred soncem. Po besedah Fundacije za kožnega raka pri večini ‚ljudi izpostavljenost soncu v prvih 18 letih predstavlja približno 80 odstotkov izpostavljenosti v celem življenju. Po ocenah naj bi samo ena sončna opeklina z mehurji, dobljena v otroštvu, podvojila tveganje za melanom kasneje v življenju.‘ To pa zato, ker se kožni rak utegne razviti šele po 20 letih ali več. (Koristne nasvete o tem, kako lahko zaščitimo kožo pred soncem, najdete v okvirju na strani 8.)

Avstralija ima visoko stopnjo kožnega raka, še posebej melanoma. * Razlog za to je, da v tej državi živijo pretežno svetlopolti priseljenci iz Severne Evrope, od katerih večina živi na sončnih obalnih področjih s plažami. Raziskava med temi priseljenci je pokazala, da mlajši ko so prišli v Avstralijo, večje je njihovo tveganje za melanom, iz česar se vidi, da je treba o zaščiti pred soncem poučiti že otroke. Avstralska vlada je pričela z agresivno kampanjo, da bi ljudi poučila o nevarnostih sonca, pri čemer uporablja slogan »Natakni, nadeni in nanesi«, kar pomeni »Natakni majico, nadeni klobuk in nanesi zaščitno sredstvo«. Te manjše spremembe v življenjskem slogu vplivajo na pojavnost melanoma med mladimi v tej državi.

Kar se tiče zaščitnega sredstva, je modro uporabljati širokospektralni izdelek, ki prestreže tako žarke UVA kot UVB. To je pomembno celo, ko je zunaj oblačno, saj skozi oblake lahko prodre 85 odstotkov UV-žarkov. Žarki lahko prodrejo tudi skozi bistro vodo. Nekateri strokovnjaki priporočajo sredstva z zaščitnim faktorjem (SPF) najmanj 15. Če število minut, ko vas sonce običajno opeče, pomnožite s 15, boste ugotovili, kako dolgo traja ta zaščita. Zaščitno sredstvo bi morali ponovno nanesti vsaki dve uri, kar pa ne podaljša časa zaščite.

 Poleg tega knjiga The Skin Cancer Answer svari, naj ne pustimo, da nas to, da uporabljamo zaščitno sredstvo, navda z lažnim občutkom varnosti. Nobeno zaščitno sredstvo ne preprečuje sončnih opeklin stoodstotno, niti ni nujno, da prepreči kožnega raka. Pravzaprav lahko uporaba zaščitnega sredstva posredno poveča tveganje za kožnega raka – če ga uporabljate zato, da ste lahko dlje časa na soncu. V knjigi še piše: »Pred škodljivimi posledicami se lahko zaščitite samo tako, da ste razumni, kar se tiče izpostavljanja soncu. ‚Učinkovito‘ orožje zoper kožnega raka je to, da nosite zaščitna oblačila in ne hodite ven ob najhujši pripeki.«

Kako pa je s pridobivanjem zagorelosti pod umetno svetlobo? Po ocenah naj bi bilo že 20 minut v solariju približno enako štirim uram na soncu. Umetno sončenje je veljalo za varno, ker se pri tem uporablja le sevanje UVA, za katero ni bilo videti, da povzroča opekline. Vendar v prej omenjeni knjigi piše: »Sedaj je znano, da žarki UVA prodrejo globlje v kožo kakor UVB, da lahko povzročijo kožnega raka in negativno vplivajo na delovanje imunskega sistema.« V mednarodni izdaji The Miami Heralda so poročali o neki raziskavi, ki je pokazala, da se je pri ženskah, ki so enkrat na mesec ali večkrat obiskale solarij, »možnost za razvoj melanoma povečala za 55 odstotkov«.

Zato je treba resno razmisliti o varnem izpostavljanju sončnim žarkom. Imejte v mislih, da se lahko sončne opekline, ki jih dobite danes, čez 20 let ali več razvijejo v kožnega raka. Kako se nekateri spoprijemajo s kožnim rakom in kaj jim pri tem pomaga?

[Podčrtni opombi]

[Okvir/slike na strani 7]

GLAVNI OPOZORILNI ZNAKI MALIGNEGA MELANOMA

1. NESIMETRIČNOST. Večina zgodnjih melanomov je nesimetrična. Navadna znamenja so okrogla in simetrična.

2. NEPRAVILNA MEJA. Meje zgodnjih melanomov so pogosto neravne in lahko imajo valovite ali nazobčane robove. Navadna znamenja imajo gladkejše, bolj ravne robove.

3. RAZLIČNA OBARVANOST. Različni odtenki rjave ali črne barve so pogosto prvi znak melanoma. Ko melanom napreduje, se lahko pojavijo rdeča, bela in modra barva. Navadna znamenja imajo običajno samo en barvni odtenek.

4. PREMER. Zgodnji melanomi so večji od navadnih znamenj in v premeru se pogosto razširijo nad 6 milimetrov.

[Vir slike]

Vir: The Skin Cancer Foundation

Vzorci kože: Images courtesy of the Skin Cancer Foundation, New York, NY, www.skincancer.org

 [Okvir/slike na strani 8]

KAKO LAHKO ZAŠČITIMO KOŽO

1. Pazimo, da se preveč ne izpostavljamo soncu, še zlasti ne med 10. in 16. uro, ko je ultravijolično (UV) sevanje najbolj škodljivo.

2. Najmanj enkrat na vsake tri mesece si preglejmo kožo od glave do pete.

3. Ko gremo ven, uporabljajmo sredstvo s širokim zaščitnim spektrom, ki ima faktor 15 ali več. Pol ure, preden gremo na sonce, nanesimo na kožo obilo zaščitnega sredstva, nato pa to ponovimo vsaki dve uri. (Z zaščitnimi sredstvi ne bi smeli mazati otrok, mlajših od šest mesecev.)

4. Svoje otroke zgodaj naučimo, kako se zaščititi pred soncem, saj že v otroštvu lahko nastanejo poškodbe, zaradi katerih v odrasli dobi pride do kožnega raka.

5. Oblečimo se v zaščitna oblačila, kot so dolge hlače in srajce z dolgimi rokavi, na glavo si poveznimo klobuk s širokimi krajci, na nos pa si nataknimo sončna očala z UV-zaščito.