Premog – črna kamnina iz temne jame

Od pisca za Prebudite se! iz Avstralije

»ČRNO – nimaš pojma, kaj ta beseda pomeni, dokler se ne spustiš v rudniški jašek,« zavpije moj prijatelj Bernie, ko skuša preglasiti ropotanje strojev. Ko se zazrem v zevajočo jamo pred sabo, se pričnem spraševati, ali res hočem izvedeti, kaj ima Bernie v mislih. Cilj najine poti je premogov sloj, ki leži pol kilometra globoko pod mojimi nogami.

Greva mimo dolge vrste rudarjev, ki utrujeni stopajo proti kopalnicam s prhami. Možje imajo široka ramena in izrazit avstralski naglas. Ko se nasmehnejo, so zobje in oči na njihovih obrazih, počrnelih od premogovega prahu, videti skoraj bleščeče beli.

Nedolgo zatem vstopiva v majhen vlak, ki naju bo popeljal dol do odkopne etaže, prav na čelo odkopa, kjer je viden premogov sloj. Ker je spust zelo strm, je voznikov sedež oblikovan tako, da visi s stropa, pri čemer niha kakor gugalnica. Za pasom imam samoreševalni dihalni aparat za uporabo v primeru izbruha plina ter akumulatorsko baterijo, ki je zaščitena proti iskrenju in daje energijo čelni svetilki. Medtem ko se vlak ped za pedjo pomika po drči navzdol, se nebo nad nama skrči v majhno modro piko, obdano s črnino.

Več z manj

Ogledujem si premogovnik, ki je eden od mnogih na jugovzhodu Avstralije. Moj vodnik Bernie je eden od 25.000 rudarjev, ki vsako leto iz avstralskih rudnikov izkopljejo za 4,7 milijarde evrov premoga. Po svetu deset milijonov premogarjev dela bodisi pod zemljo v temnih jaških ali zunaj na velikih površinskih kopih. Toda to število upada. V Veliki Britaniji se je število sindikalnih premogarjev z 1,2 milijona leta 1978 zmanjšalo na približno 13.000 ob prelomu stoletja, v Združenih državah pa je s 705.000 leta 1924 padlo na manj kot 82.000. Kitajska pa je v petih letih zmanjšala število zaposlenih v premogovnikih za 870.000.

Vendar to upadanje ne pomeni, da je upadlo tudi povpraševanje po premogu. Pravzaprav se bo po napovedih do leta 2020 v industrializiranih državah potreba po premogu povečala za 11 odstotkov. Na Kitajskem in v Indiji naj bi v istem obdobju zgradili skupno več kot 750 novih elektrarn na premog. Zmanjšanje delovne sile je predvsem posledica nove tehnologije, ki podjetjem omogoča, da pridobijo več premoga z manj delavci. Velikanski stroj, ki mi ga bo Bernie pokazal, je en primer te vrhunske tehnike.

 V temnem jašku

»Zdaj sva na dnu jame,« mi reče Bernie, ko se zrineva iz vlaka. »Vsi rovi v premogovniku vodijo od tukaj naprej.« Po nizkem stropu so nanizane fluoroscenčne luči. Ozke stropnike podpirajo vrste kratkih plohov, zagozdenih med tlemi in stropom. V strop je vstavljenih na tisoče sider. Ta sidra so vpeta dva metra globoko v stropu, ki ga držijo, da se ne zruši.

Presenečen sem, ko vidim, da stene niso črne, temveč bele. »Stene prekrijemo z apnenčevim prahom,« mi pojasni Bernie. »Apnenec zmanjša nevarnost, da bi zaradi metana in premogovega prahu prišlo do eksplozije. Metan lahko vžge že nenamerno nastala iskra. In to je lahko detonator za večjo eksplozijo v zraku, polnem premogovega prahu. Iz tega premogovnika načrpamo okoli 2000 litrov metana na minuto, s katerim pridobivamo električno energijo za potrebe rudnika.« Zato da ne bi kakšna iskra zanetila uhajajočih plinov, sem moral zunaj pustiti fotoaparat, kasetofon in celo uro na baterijo.

 Spodaj pri enem od številnih vhodov v rove, ki iz dna jame vodijo v različne smeri, naju čaka nizko, vendar močno dizelsko vozilo. Ob rjovenju motorja odbrziva po enem od rovov. Luči za nama hitro pojemajo, medtem pa se žarek iz čelne svetilke odbija od stropa, ki šviga mimo le nekaj centimetrov nad mojo glavo. Ko dirjava mimo številnih stranskih rovov, z očmi na hitro ujamem druge čelne svetilke, ki kakor kresničke migetajo v črnoti. V vzporednem rovu petkilometrski transportni trak odvaža premog z odkopa.

 Širokočelni odkopni stroj

Ko prispeva do čela odkopa, skozi meglico vodne pare in premogovega prahu vidim tri postave, oblečene v posebno obleko s kapuco in z zaščitno masko na obrazu. Ti možje vodijo odkopavanje na 250 metrov širokem odkopu s pomočjo velikega odkopnega stroja. Stroj z dvema vrtečima rezalnima glavama, ki imata dvometrski premer, se počasi premika po celotni širini odkopa. Rezalni glavi sta opremljeni s kovinskimi konicami, ki pri premikanju ob čelni steni odrežejo pol metra premoga iz stene. Odkop je opremljen z verižnim transporterjem, ki premog hitro odnese v stranski rov, kjer se premog zdrobi na kose, ti pa nato padejo na glavni transportni trak.

Vrsta debelih hidravličnih nog, ki podpirajo velike jeklene plošče nad glavami delavcev odkopa, zadržuje krovnino pred tem, da bi se zrušila. Ko odkopni stroj z rezalnima glavama prepotuje celo širino odkopa, se vsa ta zapletena oprema – odkopni stroj, hidravlične noge in strop iz jeklenih plošč – premakne za pol metra naprej proti steni. Ko se odkop tako premakne, pusti za sabo nepodprto krovnino, ki za kratek čas obvisi v zraku. Nato pa se – bum! – zruši na tla z grozovitim bobnenjem. »S to metodo vsako uro odkopljemo tisoč ton premoga,« zavpije Bernie. »Ko izčrpamo določeno odkopno polje, strojno opremo razstavimo in jo premestimo na naslednje odkopno polje.«

Končno dnevna svetloba!

Z Berniejem se vrneva v vozilo in se peljeva pet kilometrov po rovih, polnih lukenj na tleh, dokler ne dospeva do velike jame. Jamo s površjem povezuje navpičen jašek, premera okoli 10 metrov. »Tukaj svoj tovor odvrže glavni transportni trak,« kriči Bernie ob oglušujočem ropotanju premoga, ki pada v veliko kovinsko posodo. »Ta posoda, ki jo vidiš, da se polni, se imenuje skip. Vanj gre 18 ton premoga.« Medtem ko Bernie govori, pravkar napolnjena posoda po kablu švigne skozi jašek proti nebu. Nekaj sekund kasneje se skozi luknjo v stropu spusti druga posoda in znova se prične polnjenje.

Zdaj ko se je ogled končal, stopiva v vlak, ki naju počasi odvleče navzgor do vhoda v premogovnik, kjer je prekrasno sonce – tako sem vsaj mislil. Toda v jami sva bila tako dolgo, da je sonce zašlo in je brezmesečno nebo potemnelo. Noč je zelo temna, ampak zdaj razumem Berniejeve besede – ‚Nimaš pojma, kaj je črno, dokler se ne spustiš v rudniški jašek.‘

[Okvir na strani 13]

Prihodnost premoga – žgoče vprašanje

▪ Premog in onesnaževanje: »V 11 velikih [kitajskih] mestih dim in delci, ki nastajajo pri gorenju premoga, povzročijo letno več kot 50.000 prezgodnjih smrti in 400.000 novih primerov kroničnega bronhitisa,« trdi v svojem poročilu Program Združenih narodov za okolje. Po mnenju Inštituta Worldwatch je onesnaževanje, ki ga povzroča premog, letno krivo za več kot poldrugi milijon smrti po svetu. Čeprav je tehnika, s katero je mogoče odstraniti velik del tega onesnaževanja, na voljo, je za mnoge države, ki obupno potrebujejo elektriko, predraga.

▪ Premog in spreminjanje podnebja: Ob gorenju premoga nastane letno že več kot dve milijardi ton ogljikovega dioksida. Po predvidevanjih bo premog ostal drugi največji vir emisij tega plina, in sicer okoli 34 odstotkov leta 2020. Mnogi menijo, da so ti podatki zaskrbljujoči.

»Hitro zmanjšanje porabe premoga je bistvenega pomena, če želimo upočasniti klimatske spremembe v naslednjem [21.] stoletju,« je rekel Seth Dunn, pomožni raziskovalec pri Inštitutu Worldwatch.

[Okvir na strani 14]

Odvisnost od premoga

▪ Več kot 70 odstotkov vsega jekla pridobivajo iz železove rude, taljene v plavžih na premog. Poleg tega iz premoga pridobivajo kemične snovi, ki jih uporabljajo pri izdelovanju opek, ploščic, cementa, plastike, barv in eksplozivov.

▪ Daleč največji porabnik premoga pa je energetika. Avstralija dobi iz elektrarn na premog 84 odstotkov svoje električne energije. Na Kitajskem, Danskem in v Južnoafriški republiki je premog vir približno treh četrtin električne energije, v Združenih državah pa več kot polovice. Po svetu se več kot tretjina električne energije dobiva iz premoga.

▪ Naj povemo še drugače, če imate električni štedilnik, porabite približno pol tone premoga letno. Za napajanje električnega grelca vode sta v istem obdobju potrebni dve toni premoga, hladilnik pa letno požre še pol tone.

▪ Znanstveniki so ocenili, da je v zemljini »kleti« še okoli bilijon ton premoga, kar bo glede na sedanjo porabo zadostovalo za več sto let.

[Shema/slike na straneh 12, 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Podzemni premogovnik

Skladišče premoga

Drča za dostop v rudnik

[Slika]

Širokočelni odkopni stroj

[Slika]

Vozilo

Sistem za odvajanje plinov

Skip za premog

Dno jame

[Slika]

Del petkilometrskega transportnega traku

[Slika na strani 13]

Plohi in stropniki varujejo stare rove pred zrušenjem