Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Dojenčki imajo smisel za glasbo

»Še preden se otroci naučijo govoriti, kažejo izrazito sposobnost odzivanja na glasbo,« piše v reviji Scientific American. Kot kaže to poročilo, lahko dojenčki zaznajo razlike v glasbenih tonih in spremembe tako v tempu kot ritmu glasbe. Prepoznajo lahko celo melodijo, ki je zaigrana v drugem tonu. Že pri dvomesečnih otrocih se vidi, da imajo raje ubrano kakor neubrano glasbo. V poročilu piše, »da je Peter Hepper s Kraljičine univerze v Belfastu ugotovil, da so otroci približno dva tedna, preden so se rodili, prepoznali razliko med tematsko glasbo [priljubljene] televizijske oddaje, ki so jo vsak dan več tednov poslušale njihove mame, in glasbo, ki je še niso slišali«.

Mir v avtomobilu in varnost

V časopisu Berliner Morgenpost je pisalo, kako nemška Družba za tehnični nadzor TÜV svari, da »bi se morali potniki v avtomobilu povsem ogniti prepiranju«. »Voznik med vožnjo podzavestno postane agresivnejši, s čimer se poveča tveganje za nesrečo.« V članku piše, da se lahko »spor«, do katerega pride v avtomobilu, hitro poslabša, še zlasti, ker je avtomobil majhen in v njem ni možnosti, da bi se kam umaknili. Zato se priporoča, da se potniki ogibajo občutljivih tem, ki so lahko vzrok prepira. Vsi v avtomobilu naredijo dobro, če se imajo za člane tima s skupnim ciljem. V članku je nasvet: »Preden se odpeljete, bi se morali pogovoriti, kako lahko sovoznik pomaga pri določanju smeri, skrbi za radio ali pri reševanju težjih okoliščin.«

Okrevanje Črnega morja

V Črnem morju je sedaj več delfinov, rakovic in rakcev (živali, ki ponavadi ne živijo v onesnaženih vodah), kot jih je bilo v preteklosti, je pisalo v ukrajinskem časopisu Demokratichna Ukrajina. Celo odeško pristanišče, ki ga imajo običajno za eno najbolj onesnaženih področij Črnega morja, ima znova veliko populacijo morskih konjičkov. »Ekosistemi Črnega in Azovskega morja po dolgotrajni bolezni počasi, a vztrajno okrevajo,« je dejal Boris Aleksandrov, direktor odeške podružnice Inštituta za biologijo južnih morij. Kako je prišlo do okrevanja? »S padcem komunizma,« piše v Science News, »so zaradi ekonomskih težav v Rusiji, Ukrajini, Moldaviji, Romuniji in Bolgariji zelo omejili porabo denarja, ki so ga namenjali gnojilom. Tako je količina z nitrati onesnažene deževnice, ki se steka v Črno morje, v 1990-ih letih nenadoma upadla. Čeprav manjša raba gnojil Črnemu morju koristi, »je propad gospodarstva oziroma upad kmetovanja slaba strategija za nadziranje mrtvih [morskih] območij«, piše v Science News. Laurence Mee, profesor morske in obalne politike na Plymouthski univerzi v Veliki Britaniji, predlaga drugačno rešitev. Pravi: »Da bi v odtekajoči vodi omejili količino nitratov, bi se morali naučiti, kako nekoliko razumneje kmetovati.«

Namakanje z odpadno vodo

»Po svetu se desetina vseh gospodarsko koristnih rastlin goji z odpadno vodo,« poroča avstrijski časopis Der Standard. Tako gojijo raznolike pridelke, kot sta paradižnik in kokos. »Odpadna voda je povečini neprečiščena in v namakalni sistem priteče neposredno iz velemest,« piše v časopisu. Kot avtoriteto citira Chrisa Scotta, z Mednarodnega šrilanškega inštituta za upravljanje z vodo: »Na mnogih področjih v bližini hitrorastočih velemest je to edina pot, kako se ogniti pomanjkanju vode.« Po vsem svetu imajo kmetje na približno 20 milijonih hektarjih kmetijskih površin malo možnosti izbire – odpadna voda je resda brezplačno gnojilo, vendar je pogosto tudi edina voda, ki je na razpolago oziroma ki si jo lahko privoščijo, piše v poročilu.

Trgovina z ljudmi

»Trgovina z ljudmi je postala takoj za drogami in orožjem tretji najdobičkonosnejši vir mednarodnih kriminalnih združb, ki si po ocenah tako nagrabijo od 4 do 6 milijard evrov na leto,« poroča mednarodna izdaja The Miami Heralda. John Miller, direktor oddelka za nadzor in boj proti trgovini z ljudmi pri ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve, je na nedavni tiskovni konferenci v Ciudad de Mexicu novinarjem povedal, da se letno v Združene države proda okoli 17.500 ljudi, od katerih jih tretjina pride iz ali preko Mehike. »Ne govorim o nezakonitem preseljevanju, ampak o moških, ženskah in otrocih, ki jih drugi prisilijo ali priganjajo, da živijo v suženjskih razmerah,« je dejal Miller. Trgovino z ljudmi za spolno izrabljanje in prisilno delo je označil kot »ena največjih kršitev človekovih pravic 21. stoletja«.

Sonce in nosečnice

»Študija količine vitamina D pri nosečnicah je pokazala, da ima alarmantno število nosečih žensk izredno pomanjkanje tega vitamina, kar je nevarno za njihove še nerojene otroke,« poroča avstralski časopis Sun-Herald. Pri dojenčkih, ki imajo premalo vitamina D, lahko pride do ukrivljenosti nog, krčev in bolezni kosti, znane kot rahitis. Raziskava 1000 nosečnic, ki je potekala v bolnišnici St. George v Sydneyju, je pokazala, da je »vsaka deseta svetlopolta in vsaka peta temnopolta ženska imela premalo vitamina D«. Rešitev tega problema je videti preprosta. Ko je telo izpostavljeno blagim sončnim žarkom, v človeškem telesu nastane 90 odstotkov potrebnega vitamina D. »Večina žensk [potrebuje] le deset minut sončne svetlobe na dan oziroma približno eno uro na teden, da ima zadosti vitamina D,« piše v časopisu.

Sindrom atletinj

Ženske, ki se redno ukvarjajo z naporno telesno vadbo, so lahko v nevarnosti, da se jim pojavijo osteoporoza, motnje hranjenja in amenoreja – izostanek menstruacije, je poročal brazilski časopis Folha. Turíbio Leite de Barros Neto, koordinator Centra za športno medicino na Sãopaulski univerzi, je dejal: »Idealno gledano, bi ženska morala imeti 10 odstotkov več telesne maščobe kot moški. Z drugimi besedami, ne bi smela imeti manj kot 15 odstotkov telesne maščobe.« Če ima ženska manj telesne maščobe, njeno telo težje proizvaja hormone, ki so potrebni za uravnavanje mesečnega ciklusa, lahko se ji tudi zmanjša količina kalcija, ki naj bi se zbiral v kosteh, kar pa je vzrok za osteoporozo, je pisalo v Folhi.