Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Med – čebelino darilo človeku

Med – čebelino darilo človeku

Med – čebelino darilo človeku

Od pisca za Prebudite se! iz Mehike

IZMUČENI izraelski vojak je v gozdu nepričakovano naletel na satje, od katerega se je cedil med, vanj je pomočil palico in ga nekaj pojedel. Nemudoma so ‚se mu oči razsvetile‘ in povrnile so se mu moči. (1. Samuelova 14:25–30) To biblijsko poročilo ponazarja eno od značilnosti medu, ki je človeku v prid. Med je vir energije s hitrim učinkom, saj vsebuje predvsem ogljikove hidrate – okoli 82 odstotkov. Zanimivo je, da bi, teoretično rečeno, čebela lahko z energijo, ki jo daje že 30 gramov medu, poletela okoli sveta!

Ali čebele delajo med samo v človekovo korist? Ne, med jim je hrana in so odvisne od njega. Čebelja družina običajne velikosti potrebuje okoli 10 do 15 kilogramov medu, da preživi zimo. Toda ko je sezona dobra, čebelja družina lahko pridela kakih 25 kilogramov medu, presežek pa lahko poberejo in uživajo tako ljudje kot živali, denimo medvedi in rakuni.

Kako čebele delajo med? Letajo s cveta na cvet in nabirajo nektar oziroma medičino, ki jo posrkajo s svojim cevastim rilčkom. * Nato jo v eni od svojih golš odnesejo v panj. Tam jo predajo drugim čebelam, ki jo približno pol ure »žvečijo« in zmešajo z encimi iz žlez v svojih ustih. Te jo zatem prestavijo v šesterokotne celice iz čebeljega voska in pričnejo mahati s krili, zato da izhlapi odvečna voda. * Ko vsebnost vode zmanjšajo na manj kot 18 odstotkov, celice zaprejo s tanko plastjo voska. Z voskom pokrit med se lahko ohrani skoraj neskončno. Popolnoma užiten med so menda našli v grobnicah faraonov izpred kakih 3000 let.

Zdravilnost medu

Poleg tega da je med odlična hrana – pravo skladišče vitaminov B, različnih mineralov in antioksidantov – je ena od najstarejših znanih zdravilnih učinkovin v stalni rabi. * Doktorica May Berenbaum, entomologinja na Univerzi Illinois (ZDA), pravi: »Med se že stoletja uporablja za zdravljenje raznovrstnih zdravstvenih težav, denimo ran, opeklin, sive mrene, razjed na koži in odrgnin.«

O nedavnem zanimanju za zdravilnost medu poročevalska organizacija CNN v svoji reportaži komentira: »Med je kot obloga za rane padel v nemilost med prvo svetovno vojno, ko so razvili antibiotična mazila. Toda z novimi raziskavami – in porastom na antibiotike odpornih bakterij – se to starodavno ljudsko zdravilo vrača v kovček sodobnega zdravnika.« Eno od področij raziskav je na primer zdravljenje opeklin. Pokazalo se je, da so imeli pacienti, ki so jih zdravili z medenimi oblogami, krajši čas zdravljenja ter manj bolečin in brazgotin.

Študije kažejo, da ima med zaradi encima, ki ga čebele dodajo medičini, blage antibakterijske in antibiotične značilnosti. Ta encim tvori vodikov peroksid, ki ubija škodljive bakterije. * Poleg tega so odkrili, da naj bi med, nanešen neposredno na obolelo mesto, zmanjšal vnetje in spodbudil rast zdravega tkiva. Zato novozelandski biokemik, dr. Peter Molan, pravi: »Med zdravniki tradicionalne medicine postaja med vse bolj sprejet kot zanesljivo in učinkovito terapevtsko sredstvo.« Pravzaprav je avstralska uprava za zdravila odobrila med kot zdravilo in tako zdravilni med v tej državi oglašujejo kot oblogo za rane.

Koliko drugih živil poznate, ki so tako hranljiva in slastna, pa vendar zdravilna? Nič čudnega ni, da so v preteklosti čebele in čebelarje celo zavarovali s posebnimi zakoni! Uničevanje dreves ali čebelnjakov, kjer so živele čebele, je bilo zločin, ki se je kaznoval z visoko globo ali celo s smrtjo. Med je prav zares dragoceno darilo človeku in v hvalo Stvarniku.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 5 Takšen med se imenuje cvetlični med. Poznamo pa tudi gozdni med, ki ga čebele naredijo z zbiranjem medene rose oziroma mane. To je sladek izloček nekaterih žuželk, ki sesajo rastlinske sokove.

^ odst. 5 Vosek, iz katerega zgradijo satje, izločajo posebne žleze na čebelinem zadku. Zaradi šesterokotne oblike celic lahko tanke stene v satju, ki so debele tretjino milimetra, nosijo 30-krat več, kot so same težke. Satje je tako pravi čudež konstruiranja.

^ odst. 7 Majhne otroke ni priporočljivo hraniti z medom, ker obstaja potencialna nevarnost botulizma, bolezni, ki je posledica zastrupitve.

^ odst. 9 Ker segrevanje in izpostavljenost svetlobi uničita ta encim, se za zdravljenje uporablja nepasteriziran med.

[Okvir/slika na strani 16]

Kuhanje z medom

Med je slajši od navadnega sladkorja. Ko ga uporabljate namesto sladkorja, vzemite samo pol do tričetrt toliko medu, kot bi vzeli sladkorja. V medu je okoli 18 odstotkov vode, zato vzemite tudi toliko manj tekočin, kot piše v receptu. Če recept ne zahteva tekočin, dodajte na vsaka 2 decilitra medu dve jedilni žlici moke. Pri pecivih dodajte na 2 decilitra medu še pol čajne žličke pecilnega praška in temperaturo pečenja zmanjšajte za 15 stopinj Celzija.

[Vir slike]

National Honey Board

[Slika na strani 16]

Čebela pri nabiranju medičine

[Slika na straneh 16, 17]

Satje

[Slika na strani 17]

Družina medonosnih čebel

[Slika na strani 17]

Čebelar pregleduje satnik iz panja