Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka La’ng re Tšofala?

Ke ka Baka La’ng re Tšofala?

Ke ka Baka La’ng re Tšofala?

“Motho e a Belexwexo ke Mosadi, Matšatši a Xaxwe xa se a Makae, ’me ó Hoše Tapišexo.”—JOBO 14:1.

MOHLOMONGWE o kile wa nagana gore dilo ka moka tšeo di phelago di swanetše go fo hlagala. Dikoloi le di-vacuum cleaner tšeo di dirišwago ka mehla di feleletša ka go se sa šoma. Go bonolo go nagana gore diphoofolo le tšona di a tšofala le go hwa ka tsela e swanago. Eupša moprofesara wa tša thuta-diphoofolo Steven Austad o hlalosa gore: “Diphedi di fapane kudu le metšhene. Ge e le gabotse, seka se segolo kudu seo se hlaolago diphedi, e ka ba bokgoni bja tšona bja go ikalafa.”

Tsela yeo mmele wa gago o ikalafago ka yona ka morago ga kgobalo e a makatša, eupša go ikalafa ga wona ka mehla, ka dinako tše dingwe, ke mo go tlabago le go feta. Ka mohlala, ela hloko marapo a gago. Makasine wa Scientific American o hlalosa gore: “Gaešita le ge le bonala le sa phele ge o lebeletše bo-kantle bja lona, lerapo ke tlhalenama e phelago yeo e dulago e itshenya le go ipopa lefsa nako ka moka ya ge motho a phela. Go ipopa lefsa mo ge e le gabotse go mpshafatša marapo a mmele ka moka nywageng e mengwe le e mengwe e lesome.” Ditho tše dingwe tša mmele wa gago di mpshafatšwa kgafetša-kgafetša. Disele tše dingwe letlalong la gago, sebeteng le maleng a gago di ka tšeelwa legato ke tše difsa mo e nyakilego go ba letšatši le letšatši. Motsotswaneng o mongwe le o mongwe, mmele wa gago o tšweletša disele tše difsa tše dimilione tše 25. Ge nkabe se se sa direge gomme dikarolo tša mmele wa gago di sa lokišwe ka mehla goba di sa tšeelwe legato ke tše difsa, o be o tla tšofala o sa le yo monyenyane.

Lebaka la go se hlagale ga rena le ile la lemogwa e le leo le makatšago kudu ge bo-rathutaphedi ba thoma go ithuta ka dimolekule tšeo di lego ka gare ga disele. Ge disele tša gago di mpshafatšwa, sele e nngwe le e nngwe e swanetše go ba le kopi ya DNA ya gago, e lego molekule woo o nago le bontši bja tsebišo yeo e nyakegago gore mmele wa gago ka moka o mpshafatšwe. E-fo akanya gore na DNA e mpshafaditšwe gakae, e sego feela mmeleng wa gago nakong ka moka ya go phela ga gago eupša ga e sa le batho ba thoma go phela! Go kwešiša kamoo se se makatšago ka gona, nagana ka seo se ka diregago ge o ka diriša motšhene wa go gatiša dikopi tša dipampiri go dira kopi ya lengwalo gomme wa diriša kopi yeo e mpsha go dira kopi e latelago. Ge o be o ka tšwela pele o dira se, mongwalo wa kopi yeo o be o ka se bonagale gomme ya feleletša ka go se sa balega. Ka mo go thabišago, DNA ya rena ga e fele goba go hlagala ge disele tša rena di dutše di bopega lefsa. Ka baka la’ng? Ka gobane disele tša rena di na le ditsela tše dintši tša go phošolla diphošo tšeo dikopi tša di-DNA di ka bago di na le tšona. Ge nkabe seo e se therešo, batho nkabe e le kgale ba hwile!

Bjale ka ge dikarolo ka moka tša mebele ya rena—go thoma ka tše dikgolo go fihla go dimolekule tše dinyenyane-nyenyane—di tšwela pele di tšeelwa ke tše difsa legato goba di lokišwa, go hlagala ga go hlalose botšofadi le ganyenyane. Ditshepedišo tše dintši tša mmele di a itokiša goba go itšeela legato ka tše dingwe ka nywaga e mentši, e nngwe le e nngwe ka tsela ya yona le ka lebelo la yona. Ka gona-ge, ke ka baka la’ng di thoma go palelwa ka nako e tee?

Na Motho o Bopetšwe Gore a Tšofale?

Ke ka baka la’ng katse ya ka gae e phela nywaga e 20, mola opossum ya go lekana le yona e phela nywaga e 3 feela? * Ke ka baka la’ng mankgagane o ka phela nywaga e 20 goba e 30, mola legotlo le phela e 3 feela? Ke baka la’ng khudu e kgolo e ka phela nywaga e 150, mola tlou e phela e 70 feela? Dilo tše bjalo ka dijo, boima bja mmele, bogolo bja bjoko goba bophelo bja tšona le lebelo leo di golago ka lona ga di hlalose phapano e bjalo ya nywaga yeo e phelwago. Encyclopædia Britannica e re: “Ditaelo tšeo di bontšhago nywaga yeo diphedi di ka se kego tša e phela di notleletšwe ka gare ga dikarolwana tša leabela.” Nako e tletšego yeo di ka e phelago le yona e ka gare ga dikarolwana tša leabela. Eupša ke’ng seo se dirago gore ditshepedišo tša mmele ka moka di thome go palelwa, ge mafelelo a nako ya go phela a batamela?

Rathutaphedi wa dimolekule Dr. John Medina o ngwala gore: “Go bonala melaetša e sa kwešišegego e e-tla ka nako e itšego gomme ya botša disele gore di tlogele go phetha mošomo wa tšona wa ka mehla.” O boletše gape gore: “Go na le dikarolwana tša leabela tšeo di ka botšago disele e bilego di ka botša mmele ka moka gore o tšofale le gore o hwe.”

Mmele wa rena o ka swantšhwa le khamphani yeo e bego e atlega ka tša kgwebo ka nywaga e mentši. Kapejana balaodi ba se sa thwala gotee le go tlwaeletša batho ba bafsa mošomo, ba kgaotša go lokiša metšhene le go reka e mefsa gomme ba kgaotša go tšwela pele ba lokiša le go aga meago lefsa. Go se go ye kae kgwebo e tla thoma go fokola. Eupša ke ka baka la’ng balaodi bao ba fetošitše ditsela tša bona tšeo di atlegago tša tša kgwebo? Potšišo yeo e swana le yeo bo-rathutaphedi bao ba ithutago ka botšofadi ba ipotšišago yona. Puku ya The Clock of Ages e re: “Nyakišišong ya tša botšofadi, se sengwe sa dilo tšeo go lego thata go di kwešiša ke lebaka leo ka lona disele di kgaotšago go impshafatša e bile tša thoma go hwa.”

Na Botšofadi bo ka Phekolwa?

Botšofadi bo dutše bo bitšwa “bothata bjo bo raraganego kudu go feta mathata ohle a tša thutaphedi.” Ka morago ga maiteko a nywaga e mentši, nyakišišo ya tša thutamahlale ga se ya tšwa e utolla sebaki sa botšofadi, e bile go feta moo ga ya hwetša pheko ya botšofadi. Ka 2004 makasine wa Scientific American o phatlaladitše temošo e lokolotšwego ke borathutamahlale ba 51 bao ba ithutago ka botšofadi. O boletše gore: “Ga go setšweletšwa seo se rekišwago seo go kgonthišeditšwego gore se ka diegiša botšofadi, sa bo kgaotša goba go bo dirolla.” Gaešita le ge go ja ka go lekanetša le go itšhidulla go kaonefatša boemo bja gago bja tša maphelo le go fokotša kotsi ya go bolawa ke malwetši o sa le yo monyenyane, ga go selo se kgonthišeditšwego seo se ka diegišago botšofadi. Diphetho tše di re gopotša mantšu a Jesu ao a hwetšwago ka Beibeleng a rego: “Ke mang go lena yo ka go ba yo a belaelago, a ka oketšago tekanyo ya bophelo bja gagwe ka botelele bja kubiti e tee?”—Mateo 6:27.

Ge a akaretša tšwelopele ya boiteko bja go hwetša pheko ya botšofadi, Medina o ngwala gore: “Ge e le gabotse, ga re tsebe gore ke ka baka la eng re tšofala. . . . Ga e sa le re thoma go lwantšha kankere nywaga-someng e fetilego, re sa dutše re se ra hwetša pheko ya yona. Le gona botšofadi bo raragane kudu go feta dilo tšeo di bakago kankere.”

Nyakišišo e Lebiša Phethong ya Bohlokwa

Nyakišišo ya kamoo dilo tšeo di phelago di šomago ka gona le lebaka leo ka lona di tšofalago ga ya ka ya fediša kholofelo ka moka ya go phela nako e telele. Ba bangwe ba ile ba hwetša gore nyakišišo ya bona e ba lebišitše phethong ya bohlokwa go kwešišeng botšofadi. Setsebi sa tshepedišo ya dimolekule Michael Behe o ngwadile gore: “Nywaga-someng e mene e fetilego, nyakišišo ya mehleng yeno ya tshepedišo ya dikhemikhale tša mmele e utollotše diphiri tša sele. . . . Mafelelo a maiteko a a magolo a nyakišišo ya disele—go nyakišiša bophelo ka go ithuta dimolekule—ke bohlatse bjo bogolo, bjoo bo kwagalago le bjoo bo tseneletšego bja gore go na le ‘mohlami!’” Go na le yoo a hlamilego diphedi ka bohlale. Ke therešo gore Behe ga se wa mathomo yo a fihleletšego phetho yeo. Ka morago ga go naganišiša ka popego ya mmele wa motho, mopsalme wa bogologolo o ile a ngwala gore: ‘O mpopile wa matete-tete.’—Psalme 139:14.

Ge e ba diphedi ka moka di hlamilwe, gona go rotoga potšišo e šikinyago bjoko, Na Modimo, Mohlami yo Mogolo, o hlotše batho gore ba phele go lekana le diphoofolo goba o nyaka re phela go di feta?

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 8 Opossum e tlwaelegilego ke phoofotšwana yeo e hwetšwago kua Amerika Leboa yeo e nago le mokotla wa go tsenya bana ba yona mo dimpeng.

[Ntlhakgolo go letlakala 22]

‘Re bopilwe wa matete-tete’

[Seswantšho go letlakala 20, 21]

Na botšofadi bo bakwa ke go hlagala?

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 22]

DNA: Photo: www.comstock.com