Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Sebe sa Mathomo e Bile Sefe?

Sebe sa Mathomo e Bile Sefe?

Pono ya Beibele

Sebe sa Mathomo e Bile Sefe?

KARABO ya potšišo ye e a re hola. Ka baka la’ng? Ka gobane go se kwe Modimo ga Adama le Efa go kgomile batho ka moka go ba go fihla mehleng ya rena. Beibele e bolela gore: “Ka motho o tee sebe se tsene lefaseng, gomme lehu la tsena ka sebe, ka baka leo lehu le aparetše batho bohle gobane bohle ba dirile sebe.” (Baroma 5:12) Eupša go tlile bjang gore go kga seenywa sehlareng le go se-ja go feleletše ka ditla-morago tše di setlago pelo gakaakaa?

Ge Modimo a bopile Adama le Efa, o ile a ba bea tšhemong e botse yeo e bego e tletše ka merogo e fepago mmele le mehlare e enyago dienywa. Ke sehlare se tee feela seo se bego se ileditšwe—“sehlare sa xo tseba botse le bobe.” Ka ge ba be ba lokologile gore ba ka itirela diphetho, Adama le Efa ba be ba ka kgetha go kwa goba go se kwe Modimo. Lega go le bjalo, Adama o ile a lemošwa gore ‘mohla o tlo go ja sehlare sa go tseba botse le bobe o tlo hwa lehu.’—Genesi 1:29; 2:17.

Thibelo e Swanetšego

Thibelo ye e tee ga se nke e baka mathata; Adama le Efa ba be ba ka kgona go ja go dihlare ka moka tše dingwe tšeo di lego tšhemong. (Genesi 2:16) Go oketša moo, thibelo ye e be e sa bolele gore banyalani ba ba na le tshekamelo e fošagetšego, goba go ba tšeela seriti. Ge nkabe Modimo a ile a iletša dilo tše mpe tše bjalo ka go robala le phoofolo goba go bolaya, gona ba bangwe ba be ba ka bolela gore batho ba ba phethagetšego ba be ba e-na le ditshekamelo tše mpe tšeo ba bego ba swanetše go lwa le tšona. Lega go le bjalo, go ja e be e le ga tlhago e bile go swanetše.

Na seenywa se se ileditšwego e be e le dikopano tša botona le botshadi, go etša ge ba bangwe ba nagana? Taba ye ga e thekgwe ke Mangwalo. Selo sa pele seo re swanetšego go se ela hloko ke gore, ge Modimo a be a nea thibelo ye, Adama o be a le noši e bile go bonagala a bile noši ka lebakanyana. (Genesi 2:23) Sa bobedi, Modimo o boditše Adama le Efa gore, “tswalang Le atê, tlalang lefase.” (Genesi 1:28) Ruri o be a ka se ke a ba laela gore ba robe molao wa gagwe ke moka ka morago a ba ahlolele lehu ka baka la go dira bjalo! (1 Johane 4:8) Sa boraro, Efa o jele seenywa pele ga ge Adama a ka se ja, ke moka ka morago a se nea monna wa gagwe. (Genesi 3:6) Ruri go molaleng gore seenywa e be e se kopano ya botona le botshadi.

Maiteko a go Nyaka go Ikemela Ditabeng tša Boitshwaro

Sehlare sa go tseba botse le bobe e be e le sehlare sa kgonthe. Lega go le bjalo, se be se emela tshwanelo ya Modimo e le Mmuši, ya go dira phetho ya seo e lego se sebotse le se sebe bakeng sa batho bao a ba bopilego. Ka gona, go ja tša sehlare seo e be e se feela bohodu—go tšea seo e lego sa Modimo—eupša gape e be e le maiteko a boikgogomošo a go ikemela ditabeng tša boitshwaro goba maikemišetšo a boithati. Ela hloko gore ka morago ga go fora Efa gore ge e ba yena le monna wa gagwe ba ka ja seenywa, ba ‘ka se ke ba hwa lehu,’ Sathane o ile a tiiša taba ka gore: “Xe e le Modimo, yêna ó tseba xore mohla Lè se jaxo mahlô a lena a tlo buduloxa la ba byalo ka Modimo, la tseba botse le bobe.”—Genesi 3:4, 5.

Lega go le bjalo, ge ba fetša go ja seenywa, Adama le Efa ga se ba ka ba hwetša kwešišo e swanago le ya Modimo ya go tseba botse le bobe. Ge e le gabotse, Efa o ile a re go Modimo: “Nôxa e mphorile.” (Genesi 3:13, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Lega go le bjalo, Efa o be a tseba ka taelo ya Modimo, a ba a e botša noga gape, e lego selo seo Sathane a se dirišitšego go bolela le Efa. (Kutollo 12:9) Ka baka leo, tiro ya gagwe e be e le ya go se kwe ka boomo. (Genesi 3:1-3) Lega go le bjalo, Adama ga se nke a forwa. (1 Timotheo 2:14) Go e na le gore a kwe Mmopi wa gagwe ka go botega, o ile a kwa mosadi wa gagwe gomme a latela tsela ya Efa ya borabele.—Genesi 3:6, 17.

Ka go bontšha borabele bja bona, Adama le Efa ba ile ba senya tswalano ya bona le Jehofa yeo e ka se kego ya lokišwa gomme ba dira gore sebe se tsenelele mebeleng ya bona, go fihla dikarolong tša leabela. Ke therešo gore ba phetše makgolo a nywaga, eupša ba ile ba thoma go hwa “lona letšatšing” leo ba dirilego sebe ka lona, go etša ge lekala leo le ripilwego sehlareng le thoma go hwa. (Genesi 5:5) Go oketša moo, ka lekga la pele ba ile ba thoma go kwa ba se na khutšo ya ka gare. Ba ile ba bona ba sa apara gomme ba leka go utamela Modimo. (Genesi 3:7, 8) Gape ba ile ba ikwa ba le molato, ba sa šireletšega e bile ba eja ke dihlong. Sebe sa bona se ile sa baka gore ba hloke khutšo, letswalo la bona le ba latofatša ka gore ba fošitše.

E le gore a phethagatše lentšu la gagwe gomme a kgomarele ditekanyetšo tša gagwe tše kgethwa, Modimo ka tsela ya go loka o ile a ahlolela Adama le Efa lehu gomme a ba raka tšhemong ya Edene. (Genesi 3:19, 23, 24) Ka baka leo, ka morago ga go lahlega ga Paradeise, lethabo le bophelo bjo bo sa felego; sebe, tlaišego le lehu di ile tša ipha matla. Ruri seo e bile mathomo a setlago pelo molokong wa batho! Lega go le bjalo, kapejana ka morago ga go ahlola banyalani ba, Modimo o ile a holofetša go lokiša tshenyo ka moka yeo e bakilwego ke sebe sa bona ka ntle le go kwanantšha ditekanyetšo tša gagwe tša go loka.

Jehofa o ile a rera gore o tla dira gore go kgonege go lokolla bana ba Adama le Efa sebeng le lehung. O ile a phethagatša se ka Jesu Kriste. (Genesi 3:15; Mateo 20:28; Bagalatia 3:16) Ka yena, Modimo o tla fediša sebe le ditla-morago tša sona ka moka gomme o tla dira gore lefase ka moka e be paradeise go etša ge a ile a rera mathomong.—Luka 23:43; Johane 3:16.

NA O KILE WA IPOTŠIŠA?

▪ Re tseba bjang gore seenywa se se ileditšwego e be e se kopano ya botona le botshadi?—Genesi 1:28.

▪ Go ja seenywa se se ileditšwego go be go bolela’ng?—Genesi 3:4, 5.

▪ Ke thulaganyo efe yeo Modimo a e dirilego bakeng sa go lokiša ditla-morago tša sebe?—Mateo 20:28.

[Ntlhakgolo go letlakala 15]

Seenywa se se ileditšwego e be e se kopano ya botona le botshadi

[Seswantšho go letlakala 14, 15]

Efa o be a nyaka go swana le Modimo, a itirele phetho mabapi le seo se lokilego le se se fošagetšego