Noetova barka in navtična arhitektura

PREKO 40 let že delam kot navtični arhitekt in inženir ladijskega strojništva. Moje delo zajema načrtovanje plovil različnih oblik in velikosti pa tudi mehanskih in drugih sistemov, ki jih poganjajo. Leta 1963 mi je, ko sem živel v kanadski provinci Britanski Kolumbiji, oznanjevalka Jehovovih prič pokazala, da Sveto pismo v Prvi Mojzesovi knjigi opisuje Noetovo barko kot podolgovato škatlo oziroma skrinjo. Ta opis je zbudil moje zanimanje in odločil sem se, da zadevo dodatno raziščem.

Poročilo iz Prve Mojzesove knjige kaže, da se je Bog odločil odstraniti hudobijo z zemlje tako, da bo planet poplavil z vodo. Noetu je naročil, naj zgradi barko, da bi skupaj s svojo družino in predstavniki živalskega sveta preživel ta veliki potop. Povedal mu je, naj naredi barko 300 komolcev dolgo, 50 komolcev široko in 30 komolcev visoko. (1. Mojzesova 6:15) Po neki previdni oceni naj bi barka merila približno 134 metrov v dolžino, 22 metrov v širino in 13 metrov v višino. * Torej je bila njena bruto prostornina okoli 40.000 kubičnih metrov.

Značilnosti barke

Barka je bila zgrajena tako, da je imela tri palube, kar je še dodatno prispevalo k njeni trdnosti in dalo skupno uporabno površino približno 8900 kvadratnih metrov. Narejena je bila iz smolnatega in zato za vodo neprepustnega lesa (verjetno iz cipresovine) ter zatesnjena tako, da je bila znotraj in zunaj premazana z zemeljsko smolo. (1. Mojzesova 6:14–16, SSP) Biblija nam ne pove, kako je Noe povezal bruna med sabo. Vendar še pred omembo potopa izvemo, da so obstajali kovači bronastega in železnega orodja. (1. Mojzesova 4:22) Kakor koli, še danes se za gradnjo nekaterih lesenih ladij uporabljajo leseni klini, znani kot mozniki.

Barka je v notranjosti imela predelke, na eni strani pa vhod. Poleg tega je imela en komolec visok cóhar, ki bi lahko bil streha na zatrep, pod katero so verjetno bile odprtine za zračenje in svetlobo. Vendar Prva Mojzesova knjiga ne poroča, da bi barka imela kobilico ali premec niti da bi imela jadra, vesla ali krmila. Pravzaprav je hebrejska beseda za »barko« uporabljena tudi za z zemeljsko smolo premazano pletenico oziroma košaro, v katero je malega Mojzesa položila njegova mati, da je ostal na gladini reke Nil. (2. Mojzesova 2:3, 10)

Dobra plovna lastnost

Barka je bila dolga za šest svojih širin oziroma za deset svojih višin. Mnoge sodobne ladje imajo podobne mere, vendar se pri njih razmerje med dolžino in širino izbere glede na moč, ki je potrebna za premikanje skozi vodo. Barka pa je po drugi strani morala samo plavati na vodi. Kako dobro se je obnesla pri tem?

Način, kako se plovila odzovejo na veter in valove, se imenuje plovna lastnost. Tudi ta je povezana z merami plovila. Biblija opisuje hud naliv, ki je prinesel potop, in tudi piše, da je Bog kasneje povzročil, da je zapihal veter. (1. Mojzesova 7:11, 12, 17–20; 8:1) Sveto pismo nam ne pove, kako močni so bili valovi niti kako silovit je bil veter,  toda verjetno so bili oboji tako močni in spremenljivi, kakor so lahko danes. Dlje in močneje ko piha veter, višji in bolj narazen so valovi. Poleg tega bi močne valove lahko sprožilo tudi kakšno seizmično delovanje.

Mere barke so prispevale k njeni stabilnosti, tako da se ni prevrnila. Poleg tega je bila načrtovana tako, da bi se upirala silam, zaradi katerih bi se v razburkanem morju lahko gugala oziroma nihala po dolžini. Skrajno guganje – ko vsak val dvigne en konec ladje in ga potem pusti, da pljuskne navzdol – bi bilo zelo neprijetno za ljudi in živali na ladji. Pri guganju je plovilo prav tako podvrženo velikim napetostim. Konstrukcija mora biti dovolj močna, da se plovilo, ko visoki valovi hkrati dvignejo sprednji in zadnji konec, v sredini ne povesi. Toda ko visok val dvigne plovilo na sredini in ga na koncih nič ne podpira, se utegneta navzdol upogniti premec in krma. Bog je Noetu zapovedal, naj bo razmerje med dolžino in višino barke 10 proti 1. Šele kasneje so ladjedelničarji iz bridkih izkušenj spoznali, da je plovilo s takšnim razmerjem lahko kos tem napetostim.

Varna in udobna

Zaradi barkine skrinjaste oblike je bil vzgon – sila, zaradi katere ladje plava – najverjetneje enakomeren od enega konca do drugega. Tudi barka je bila skoraj gotovo enakomerno obtežena. Noe je verjetno poskrbel, da je bil tovor (tudi živali in več kot enoletna zaloga hrane) enakomerno razporejen. Z dobro razporeditvijo teže se karseda zmanjša dodatna napetost tovora na konstrukcijo plovila. Torej sta k temu, da so barka in njeni potniki varno prestali svetovni potop, prispevala dva glavna dejavnika – Božji načrt plovila in Njegova zaščita. Bog je nedvomno poskrbel, da je barka nazadnje pristala na varnem in primernem kraju.

Temeljito raziskovanje te teme me je privedlo do sklepa, da so svetopisemske informacije o Noetovi barki realistične in v skladu s sodobnimi ladjedelskimi metodami. Seveda je v poročilu iz Prve Mojzesove knjige izpuščenih veliko podrobnosti o barki in potopu. Upam, da bom po vstajenju mrtvih nekega dne srečal Noeta tukaj na zemlji, sredi družin ljudi in živali, ki jih ne bi bilo, če ne bi bilo barke, katero je tako dolgo in neutrudno gradil. (Apostolska dela 24:15; Hebrejcem 11:7) Najprej se bom njemu in njegovi družini zahvalil, potem pa ga bom zasul s številnimi vprašanji. (Prispevek)

[Podčrtna opomba]

 [Okvir/slika na strani 22]

MAKETA BARKE

Po spodnjem vzorcu lahko izdelate maketo barke in jo potem preizkusite. (Večji model lahko naredite tako, da proporcionalno povečate spodaj prikazan vzorec.) Navaden papir lahko naredite sorazmerno neprepusten za vodo, če ga v celoti natrete z voskom ali pobarvate z voščenkami. Papir lahko potem prepognete in kote zalepite z lepilnim trakom ali lepilom. Dno vaše makete obtežite z balastom – na primer z nekaj kovanci, ki jih z lepilnim trakom ali lepilom prilepite na papir enakomerno drug od drugega – dokler ne bo pod vodo tretjina do polovica makete.

Da je bila barka res primerna za plovbo po morju, lahko prikažete s tem, da dokončano maketo položite v sredino z vodo napolnjene kadi (na primer kopalne kadi), tako da je maketa po dolžini vzporedna z njeno daljšo stranjo. Manjše zaporedne valove poskusite narediti s tem, da tetrapak od mleka ali kaj podobnega držite diagonalno na kad ter ga rahlo in ritmično potiskate v vodo.

[Shema]

(Lega besedila – glej publikacijo)

PREGANI PREGANI

 

PREGANI PREGANI

[Slika]

Mere barke so bile podobne meram ladij, namenjenih za dolgo plovbo

[Shema/slike na straneh 20, 21]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Od spredaj

Od strani

Od zgoraj

Od spredaj

Od strani

Od zgoraj

[Slike]

Noetova barka je bila z dolžino 134 metrov skoraj pol krajša od Titanika

[Viri slik]

Načrt Titanika: Courtesy Dr. Robert Hahn/www.titanic-plan.com; fotografija: Courtesy of The Mariners’ Museum, Newport News, VA