Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Nagnino o Baibolio ro avy Hatrake Amantikagne Atoy?

Nagnino o Baibolio ro avy Hatrake Amantikagne Atoy?

Nagnino o Baibolio ro avy Hatrake Amantikagne Atoy?

Fa 1 900 taogne mahery zao ty nahavitagne o Baibolio, sady fitaovagne mora simba manahake ty taratasy vita tamy ty karazan-jozoro naho holim-biby malemeleme ty nampiasaegne. Firehake tsy ampiasae ty ankamaroa o ndaty amy hinane zao ty nanoratagne aze. Nikezake namoagne aze ka o manam-pahefagneo, agnisa izay o mpanjakao naho o mpitarike fivavahagneo. Faie mbe afake managne Baiboly avao tikagne amy hinane zao, sady tsy misy poke ty hafatse agnate’e ao. Tena mahagaga zay!

TSY mete lany date o Baibolio, sady i reke ty boke fara’e malaza. Ino ty anto’e? Intoagne misy anto’e roe.

Mateteke naheregne nadika amy ty taratasy hafa reke

Tena niaro i Soratse Masigne tam-boaloha’e tagney o Israelitao, sady nagneregne nandika aze indraike tamy ty taratasy maro sambe hafa. Nampagneregnegne nadika o mpanjaka o Israelio ‘tamy ty boke’, ohatse, ‘i lalànay, le natao’e mifagnarake amy ze tamirie o Levita mpisorogneo.’​—Deoteronomia 17:18.

Tea namaky i Soratse Masigney ty Israelita maro satria fanta’e fa Saontsin’Andrianagnahare io. Mpanora-dalàna fa voaofagne soa ty nagneregne nandika io tamy ty horognagne hafa sady nitao soa naho fa nanao aze. Mpanora-dalàna ‘mahay’ naho matahotse an’Andrianagnahare ohatse ty Ezra. (Ezra 7:6) Teo ka o Masoretao, i nandika ty Soratse Hebreoy, ndra “Testamenta Taloha”, tagnelagnela ty taogne 500 naho 1000. Nisahe iareo ty litera tamy i Soratse Masigney ao, satria tsy te hanao diso iareo. Tsy misy diso i Soratse Masigney noho ze fitaoagne mafe naho fa nandika aze zay, sady mbe afake managne aze tikagne amy hinane zao, ndra tie nanao ty hamoagnagne aze aza o fahavalò.

Nikezake namoagne i Soratse Hebreoy iaby magneragne i Palestina ohatse ty mpanjaka syrianina atao tihoe Antiochus Fahefatse, tamy 168 T.K. Nirehake ty boke raike miomba ty tantara o Jiosio tie: “Ze horognagne misy i lalànay [Soratse Masigne] trea iareo, le niriate’e naho noroa’e iaby.” Hoe Ny Rakipahalalana Jiosy (anglisy): ‘Tena nasiake o manam-boninahitse niandraikitse izay io. Voaheloke ho mate ze ndaty nanagne o boke masigne iohoe.’ Faie mbe nisy Jiosy nanagne Soratse Masigne avao ty ta Palestina agne naho tan-tane hafa agne.

Maro areke ty nagneregne nandika i taratasy rey naho i faminaniagne rey vaho ty tantara amy ty Soratse Grike Kristiana, ndra “Testamenta Vaovao”, tafara kede ty nahavità ze nanoratse o Baibolio. Ta Efesosy agne ndra tagnila o tanàgne iohoe agne ohatse ty nanorata i Jaona i Filazantsara’ey. Trea ta Ejipta agne, an-jato’e kilometatse boake eo ty sombitsombi’e tamy ty nagneregnagne nadika mitovy amo o Filazantsara iohoe. Nirehake o manam-pahaiagneo fa vita 40 taogne mahery kede tafara ty nanorata i Jaona ty Filazantsara’e io. Aseho izay fa nahazo nitovy tamy ty naheregne nadika amo o boke amy ty Soratse Grike Kristiana ze Kristiana tan-tane lavitse agne, tafara kede ty nanoratagne ireo.

Ty fiparitaha ty Saontsin’Andrianagnahare ka ty anto’e tsy nahafoagne aze an-jato’e taogne tafara i Kristy. Rehafegne ohatse fa namotepoteke ty lafinete ty fiangonagne raike naho nagnoro Baiboly maro ty maramila i Dioclétien Mpanjaka, tamy 23 Fevrie 303 tamy ty andro maraindray bey. Nagnatreke io ka o mpanjaka iohoe. Nihevetse reke fa ho afake hamoagne ty Fivavahagne Kristiana, naho foagne o Soratse Masigneo. Nampiboake lily reke hamaray io, fa horoagne agnatreha o ndaty maro ze Baiboly amy ty Fanjakàgne Romana ao. Faie tsy ho foagne iaby ty Baiboly tagne, sady naheregne nadika indraike rey. Mbe misy am-paha’e bey amy Baiboly roe naheregne nadika tamy i fotoagne zaỳ aza ty amy izao. Amy ty rehake grike o Baiboly iohoe. Ty raike a Roma agne, le ty raike amo o Tragno Fagnajariam-boke Britanika, Angletera agne.

Mbe tsy nahatrea i Baiboly sinoratse tagnagne tam-boaloha’e tagney o mpikarokeo. Agn’arivo’e amy i Baiboly naheregne nadika sinoratse tagnagney, ndra ty tampa’e ama’e avao ty mbe nitamiriegne hatrake amy izao, sady fa hambo’e ty ila’e ama’e. Niova vao ty hafatse amo o Baibolio ao noho i reke naheregne nadika indraikey? Hoe ty William Green, manam-pahaiagne miomba ty Soratse Hebreo: ‘Tsy misy boke fa hambo’e naheregne nadika maregne soa mitovy amy io.’ Nirehake ty heve’e miomba ty Soratse Grike Kristiana, ty Atoa Frederic Kenyon, manam-pahaiagne miomba ty Baiboly sinoratse tagnagne. Hoe reke: ‘Tena nifankarine ty fotoagne nanoratagne i Soratse Masigne tam-boaloha’ey, naho i date i horognam-boke nitrea ty arkeology igne. Tsy isalasalagne sasa areke fa mitovy amy ze nisorategne tamy i Soratse Masigne tam-boaloha’ey tao ty anagnantikagne amy izao. Voaporofo fa maregne soa sady mifagnarake amy i soratse tam-boaloha’e tagney ze boke amy Testamenta Vaovao ao.’ Hoe ka reke: “Azo’ay antoke fa maregne soa o Baibolio. ... Tsy mba mitovy amy io ty boke hafa fa hambo’e.”

Sinoratse amy ty firehake hafa

Agnisa ty tena nahavy o Baibolio halaza ty nandikagne aze amy ty firehake maro. Mifagnarake amy ty raha safirien’Andrianagnahare zay. Irie’e hahafantatse aze naho hivavake ama’e “arake ty fagnahy naho ty hamarenagne” ze ndaty boake amy ty firenena naho firehake iaby.​—Jaona 4:23, 24; Mika 4:2.

Nadika amy ty rehake grike ty Soratse Hebreo sady Ty Dikan-drehake Fitopolo ro voaloha’e tamy i dikan-drehake rey. Natao hoahy o Jiosy nirehake grike nitoboke ivela i Palestina agneo io, sady toko’e ho 200 taogne taloha ty nanompoa i Jesosy tan-tane etoy ty nivita’e. Nadika amy ty firehake maro o Baibolio iaby, taonjato tsiampeampe tafara ty nahavitagne ty Soratse Grike Kristiana. Toko’e ho nampiasa ty fahefagne nanagna’e i mpanjaka rey naho o momperao mba hahavy o Baibolio hanagna o ndatio. Faie tsy izay ty natao iareo. Tsy nenga’e hadika amy ty firehake ampiasae o ndaty maro ty Saontsin’Andrianagnahare. Tsy tea iareo hahafantatse ty hamarenagne o ndatio.

Nanohetse ty lily o Fiangonagneo naho o Fanjakagneo ty lahilahy bey herim-po ila’e. Nanao sorogne ty fiai’e iareo mba handikagne o Baibolio amy ty firehake ampiasae o ndaty maro. Agnisa irey ty Anglisy atao tihoe William Tyndale, mpianatse tamy ty Oniversite Oxford. Nadika’e ho amy ty firehake anglisy ty boke dime voaloha’e amy Baiboly ao, ndra tie teo aza ty fagnenjehagne fara’e mafe. I reke ro nandika voaloha’e ty Baiboly amy ty rehake Hebreo amy ty rehake anglisy. I reke ka ro mpandika rehake voaloha’e nampiasa ty tahinagne tihoe Jehovah. Nikinia hamono aze ty manam-pahaiagne espaniola atao tihoe Casiodoro de Reina ka ty Eglisy Katolika, tamy ty reke nandika Baiboly amy ty firehake espaniola. Ty fandikan-drehake natao’e ro agnisa i Baiboly amy ty firehake espaniola voaloha’e rey. Nandeha ta Angletera agne, Alemaina agne, a Frantsa agne, a Holandy agne, vaho ta Soisa agne reke mba hamitagne i fandikan-dreha’ey. *

Mihamaro avao ty firehake andikagne Baiboly sady an-tapetrisa’e amy io ty fa vita pirinty. Faie tsy nifoagne o Baibolio sady io ro nanjare boke fara’e nalaza

[Fagnamarehagne ambane peje]

^ feh. 14 Natao pirinty tamy 1569 ty fandikan-dreha i Reina. Nihavaoze i Cipriano de Valera io tamy 1602.

[Efajoro / Sare]

BAIBOLY INOGNE TY TOKO’E HO VAKIEKO?

Maro ty dikan-drehake nandikagne o Baibolio. Faie tsy le maregne soa ty dikan-drehake ila’e, satria nirehafegne tamy ty fomba hafa ty hevetse amy Baiboly ao mba ho mora vakiegne. Mampiasa rehake sarotse naho hambo’e ty dikan-drehake hafa. Ara-bakiteny ka ty dikan-drehake ila’e.

Nadika boake amy ty rehake hebreo naho grike ty dikan-drehake anglisy tihoe Ny Soratra Masina​—Fandikan-tenin’ny Tontolo Vaovao, naboa ty Vavolombelo i Jehovah. Tsy mampahafantatse ty agnara’e ze nandika io. Nampiasae ty mpandika rehake hafa io, mba handikagne o Baibolio ho amy ty firehake 60 eo ho eo. Nampitahae iareo tamy ty rehake hebreo naho grike, ty rehake amy i dikan-drehake anglisỳ ao, tamy iareo nandika aze ho amy ty fireha’e. Ty handikagne ty rehake hebreo naho grike ara-bakiteny arake ze azo atao ro tanjo ty Dikan-drehake Tontolo Vaovao, naho tsy magnova ty heve’e zay. Nazava soa tamy ty ndaty taloha ty Soratse Masigne sady tea iareo mpandika rehake hazava soa amy ty ndaty amy izao ka.

Nandineke dikan-drehake maro ty manam-pahaiagne ila’e hahatreavagne ze diso. Nidinehe iareo ka ty Dikan-drehake Tontolo Vaovao. Nandineke Baiboly amy ty firehake anglisy 9 “maro mpampiasa”, * ohatse, ty Jason BeDuhn, mpampianatse miomba ty fivavahagne amy ty Oniveriste raike a Etazonia agne. Namoake boke 200 peje, misy ty vokatse ty fandinehagne ty raha natao’e reke tamy 2003. Nidinehe’e ze andinin-teny mampialy hevetse o manam-pahaiagneo. “Sambe managne ty heve’e iareo, le mateteke zay misy voka’e amy ty dikan-drehake.” Nampitahae’e tamy ty andinin-teny amy ty dikan-drehake grike ty dikan-drehake anglisy tsikiraidraike mba hahatreavagne ze diso. Ino ty voka izay?

Misy raha tsy itoviza ty Dikan-drehake Tontolo Vaovao (TV) amy ty dikan-drehake hafa. Mihevetse ty ankamaroa o ndatio naho ty manam-pahaiagne maro fa ty fivavaha o mpandika rehakeo ty mahavy izay. Faie hoe ty BeDuhn: “Tena maregne soa naho ara-bakiteny vaho nitaoagne soa ty TV, le izay ty tena mahahafa aze amy ty dikan-drehake hafa.” Ndra tie tsy eké i BeDuhn aza ty fomba nandikagne ty rehake ila’e amy ty Dikan-drehake Tontolo Vaovao ao, le nirehake reke fa io ty “tena maregne amy ze dikan-drehake nampitahae’e.” Natao’e tihoe dikan-drehake “tena soa” io.

Mitovy amy izay ka ty heve i Pr. Benjamin Kedar, manam-pahaiagne miomba ty rehake hebreo mipetrake a Israely agne. Hoe reke tamy 1989: “Nikezake mafe ze nandika ty Dikan-drehake Tontolo Vaovao mba ho azo o ndatio soa i dikan-drehakey. Faie maregne soa arake ze azo atao. ... Tsy nahatrea hevetse tsy nifagnarake tamo o soratse tam-boaloha’e tagneo raho amy TV ao.”

Soa areke naho eretseretegne zao: ‘Ino ty tanjoko naho fa mamaky Baiboly? Ze dikan-drehake mora vakiegne vao ro teako ndra tie tsy maregne soa aza? Sa teako ty dikan-drehake mamoake soa ty heve i soratse tam-boaloha’e tagney?’ (2 Petera 1:20, 21) Miankigne amy ty tanjo’o ty safidi’o.

[Fagnamarehagne ambane peje]

^ feh. 22 Intoagne ty Baiboly hafa ankoatse ty Dikan-drehake Tontolo Vaovao: Ny Testamenta Vaovao Nohazavaina, Ny Baiboly Velona, Ny Baiboly Amerikanina Vaovao Misy Testamenta Vaovao Nohavaozina, Baiboly Amerikanina Vaovao, Ny Baiboly Masina—Dikan-teny Vaovao Iraisam-pirenena, Dikan-teny Mahazatra Nohavaozina Fanindroany, Dikan-teny Anglisy Ankehitriny, Dikan-tenin’ny Mpanjaka Jacques.

[Sare]

Misy amy ty firehake maro ty “Soratra Masina—Fandikan-tenin’ny Tontolo Vaovao”

[Sare]

Masoretic manuscripts

[Sare]

A fragment containing Luke 12:7, “. . . have no fear; you are worth more than many sparrows”

[Sare]

Foreground page: National Library of Russia, St. Petersburg; second and third: Bibelmuseum, Münster; background: © The Trustees of the Chester Beatty Library, Dublin