Živi planet

PLANET Zemlja je poln raznolikih živih bitij – po vsej verjetnosti na milijone vrst. Večina teh bitij, ki živijo v zemlji, zraku in vodi, je premajhnih, da bi jih videli s prostim očesom. Denimo, samo v enem gramu prsti prebiva 10.000 vrst bakterij, da ne omenjamo skupnega števila mikroorganizmov! Nekatere vrste so našli tudi do 3000 metrov pod zemljo!

Atmosfera je prav tako prepolna življenja – v njej pa niso samo ptice, netopirji in žuželke. Odvisno od letnega časa je napolnjena tudi s cvetnim prahom, trosi, pa tudi semeni in ponekod s tisoči različnih mikroorganizmov. V reviji Scientific American piše: »To pomeni, da je v zraku toliko raznovrstnih mikroorganizmov, kot jih je v zemlji.«

Medtem pa oceani ostajajo velika uganka, saj morajo znanstveniki, da lahko raziskujejo vodne globine, pogosto uporabljati drago opremo. Celo v koralnih grebenih, ki so razmeroma lahko dostopni in dobro raziskani, utegne domovati na milijone še neznanih vrst.

To, kar vemo, pa je, da je na Zemlji toliko živih bitij, da pravzaprav spreminjajo njeno kemično sestavo, še zlasti njeno biosfero – zemeljski prostor, kjer je življenje. V oceanih denimo kalcijev karbonat, ki je v školjkah in koralah, pomaga uravnavati kemično sestavo vode, »podobno kot antacid v želodcu«, poroča ameriški Državni urad za oceane in atmosfero. Rastline in fitoplankton (enocelične alge, ki živijo pod površjem jezer in oceanov) pomagajo uravnavati raven ogljikovega dioksida in kisika v vodi in zraku. V prsti pa bakterije in glive razkrajajo snovi, ki rastlinam priskrbujejo anorganska hranila. Da, Zemlja se upravičeno imenuje živi planet.

Toda življenje na Zemlji ne bi moglo obstajati, če na določenih področjih (nekatera od njih so popolnoma razumeli šele v 20. stoletju) ne bi bilo nekaj zelo preciznih nastavitev. K tem preciznim nastavitvam spadajo:

1. Zemljina umeščenost v Rimski cesti in v Osončju, pa tudi njena orbita, naklon, rotacijska hitrost in Luna.

2. Magnetno polje in atmosfera, ki sta kot nekakšen dvojni ščit.

3. Obilica vode.

4. Naravni cikli, ki obnavljajo in čistijo biosfero.

Ko boste v naslednjih člankih brali o tem, se vprašajte: »Ali je vse to plod slepega naključja ali del inteligentnega načrta? Če velja slednje, s kakšnim namenom je Stvarnik ustvaril Zemljo?« O tem bo razpravljal sklepni članek tega sklopa.

[Okvir na strani 3]

»NE MOREMO SI DOVOLITI, DA BI BOG OBSTAJAL«

Številni znanstveniki kljub dokazom, da je narava preveč dobro načrtovana, da bi šlo za slepo naključje, nočejo verjeti v obstoj Stvarnika. Ne gre za to, da bi znanost nekako silila ateiste, da naj »sprejmejo materialno razlago« za nastanek sveta, pravi evolucionist Richard C. Lewontin. Pravi, da imajo »važnejšo odgovornost [. . .] do materialnosti« in da so odločeni narediti »skupek zamisli, po katerih bi bila materialnost sprejemljiva razlaga«. Ko govori v imenu znanstvenikov na splošno, dodaja: »Ne moremo si dovoliti, da bi Bog obstajal, zato je ta materialnost absolutna.«

Ali je tak dogmatičen pogled moder, še zlasti, če ogromno dokazov govori v prid Stvarnika? Kaj vi mislite? (Rimljanom 1:20)