Zakaj se nismo odločili za splav

VICTORIA, ki smo jo omenili v prvem članku, je rekla svojemu fantu, Billu, da ne bo naredila splava. »Čutila sem, da v meni raste življenje,« je dejala. »Postalo mi je jasno, da mi Bill med nosečnostjo ne bo stal ob strani, zato sem pretrgala zvezo z njim.«

Vendar si je Bill kasneje premislil in zaprosil Victorio za roko. Toda skrb za njunega novorojenca jima je jemala veliko moči. »Bila sva brez avtomobila in denarja ter imela zelo malo oblek. Pravzaprav nisva imela skoraj nič,« je pojasnila Victoria. »Bill je imel slabo  plačano službo in živela sva v socialnem stanovanju, ki je bilo v slabem stanju, ampak sva vztrajala.«

Tudi drugi se zaradi nenačrtovane nosečnosti znajdejo v težkih okoliščinah. Vendar se prav tako ne odločijo za splav. Zakaj so lahko ostali odločni in kljub stresu vzgajali otroka, ki ga niso načrtovali oziroma želeli? Ključ je bil v upoštevanju modrih biblijskih nasvetov.

Ne prenaglite se – praktično načrtujte

V Bibliji je moder nasvet: »Misli marljivega merijo le na korist, vsak naglež pa drevi v pomanjkanje.« (Pregovori 21:5)

Connie, mati treh fantov, od katerih je bil eden invaliden, je misel na še enega otroka vzela pogum. »Nisva potrebovala še enih lačnih ust,« je rekla. »Zato sva razmišljala o splavu.« Toda še preden bi se prenagljeno odločila, je svoj problem zaupala sodelavki Kay. Ta ji je pomagala dojeti, da v sebi nosi še nerojeno živo bitje, zaradi česar je spremenila svoje mišljenje.

Vendar je Connie pri načrtovanju potrebovala praktično pomoč. Ker je v bližini živela njena teta, ji je Kay predlagala, da naj jo prosi za pomoč. Teta se je z veseljem odzvala. Poleg tega si je Conniejin mož našel dodatno zaposlitev in preselili so se v cenejše stanovanje. Tako jim je uspelo skrbeti za novega družinskega člana.

Kay je tudi pomagala Connie, da sta poiskali nekatere službe, ki priskrbijo pomoč tistim, ki niso načrtovali otroka. V veliko deželah take službe pomagajo novim mamicam v stiski. Te službe je mogoče najti po internetu ali v telefonskih imenikih, ki so navadno na voljo v večini javnih knjižnic. Iskanje pomoči morda zahteva res veliko truda, toda »misli marljivega« so tiste, ki prinesejo uspeh.

Sprejmite dejstvo, da gre za človeško življenje

»Modri jasno vidi svojo pot,« piše v Bibliji, »neumni pa hodi v temi.« (Propovednik 2:14, NW)

Zares modra ženska si ne zatiska oči pred resničnostjo in ne »hodi v temi«, če se tako izrazimo. S svojimi očmi »jasno vidi«, kar pomeni, da uporablja razum. Tako lahko točno oceni posledice svojih dejanj. Zato modra ženska, ki si ne zatiska oči pred resničnostjo tega, kar se dogaja v njeni maternici, sočutno ravna, da bi zaščitila svoj živi zarodek.

Stephanie, noseče dekle, je razmišljala o splavu, nato pa je videla sonogram svojega dvomesečnega zarodka, ki je rastel v njej. »Planila sem v jok,« je rekla Stephanie. »Pomislila sem: Zakaj bi hotela ubiti nekaj, kar je živo?«

Tudi Denise, neporočeno nosečo mlado žensko, je doletelo dejstvo, da v sebi nosi živo bitje. Ko ji je njen fant dal denar in rekel, da naj »uredi zadevo«, je odvrnila: »Splav? Tega ne bi mogla nikoli narediti!« Ni hotela ubiti svojega otroka.

Kaj lahko naredi strah pred ljudmi

Za tiste, ki sprva morda razmišljajo o tem, da bi prekinili nosečnost, ker jih drugi silijo v to, je modro, da premislijo o naslednjem biblijskem pregovoru: »Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v GOSPODA, bode obvarovan.« (Pregovori 29:25)

 Sedemnajstletna Monica je zanosila s svojim fantom, tik preden naj bi pričela obiskovati poslovno šolo. Njena mati, vdova s petimi otroki, je bila pretresena. Hotela je, da bi se Monica izšolala in ji tako ne bi bilo treba več živeti v revščini. Iz obupa je vztrajala, da hči naredi splav. »Ko me je zdravnik vprašal, ali hočem narediti splav,« je pojasnila Monica, »sem odgovorila: ‚Ne!‘«

Mati je videla, da se Monica odreka obetavni prihodnosti, in razmišljala o tem, kaj bo s sabo prinesel še en otrok, zato jo je vsa iz sebe nagnala od doma. Monica se je preselila k teti. Čez nekaj tednov se je mati omehčala in ji dovolila, da se vrne domov in obdrži otroka. Pomagala ji je skrbeti za novorojenčka Leona in ga močno vzljubila.

Pritisk, ki ga je občutila poročena žena Robin, je bil nekoliko drugačen. »Ko sem zanosila, sem se zdravila zaradi vnetja ledvic,« je rekla Robin. »Zdravnik mi je povedal, da je veliko možnosti, da bo otrok hudo zaostal.« Nato jo je nagovarjal, da naj splavi. »Pojasnila sem mu biblijsko gledišče o življenju,« se spominja Robin. »Povedala sem, da pod nobenim pogojem ne bi mogla narediti splava.«

Čeprav je bil zdravnik upravičeno zaskrbljen, Robinino življenje ni bilo neposredno ogroženo. * »Ko sem rodila hčerko in so ji naredili preiskave,« je dodala Robin, »so te pokazale, da ima le blago cerebralno paralizo. Gre ji prav dobro. Sedaj je stara 15 let in v branju je vedno boljša. Zelo veliko mi pomeni in Jehovu se večkrat na dan zahvalim zanjo.«

Moč, ki jo ima prijateljstvo z Bogom

V Bibliji piše: »Jehova je prijatelj tistim, ki se ga bojijo.« (Psalm 25:14, American Standard Version)

Mnogi se ne odločijo za splav, ker vedo, kako Stvarnik gleda nanj. Njihova glavna skrb je, da negujejo dobro prijateljstvo z Bogom in da delajo to, kar mu ugaja. Na prej omenjeno Victorio je to močno vplivalo. Rekla je: »Trdno sem bila prepričana, da je Bog vir življenja in da nimam pravice vzeti življenja, ki ga je On dal.«

Victoria je začela iskreno preučevati Biblijo, zato se je njeno prijateljstvo z Bogom krepilo. Povedala je: »Ko sem se odločila obdržati svojega otroka, sem se čutila veliko bližje Bogu in sem mu hotela ugajati v vseh pogledih svojega življenja. Molila sem za njegovo vodstvo in vse drugo je steklo kot po maslu.«

 Zaradi prijateljstva z Bogom, Virom življenja, se veča naše spoštovanje do življenja v maternici. (Psalm 36:9) Poleg tega lahko Bog da »moč, ki presega običajno,« ter pomaga ženski in njeni družini, da se spoprimejo z nenačrtovano nosečnostjo. (2. Korinčanom 4:7) Kaj tisti, ki so pokazali spoštovanje do Božjega pogleda na življenje, menijo o svoji odločitvi?

Brez obžalovanja

Te starše ne obremenjuje krivda ali trdovratni občutki žalosti in izgube. Sčasoma so na »sad telesni« res začeli gledati kot na nagrado, ne pa kot na prekletstvo! (Psalm 127:3) Prej omenjena Connie je to spoznala samo dve uri zatem, ko je rodila! Vsa navdušena je poklicala sodelavko Kay in ji povedala, kako zelo se veseli tega, da bo lahko vzgajala svojo deklico. Polna veselja je dodala: »Kako res je, da Bog blagoslavlja tiste, ki delajo to, kar mu ugaja.«

Zakaj je ravnanje v skladu z Božjim glediščem na življenje tako nagrajujoče? Zato ker je Bog,Vir življenja, dal zapisati v Biblijo svoje zakone in merila nam »v dobro«. (5. Mojzesova 10:13)

Po besedah Victorie in Billa, ki sta omenjena na začetku tega in prvega članka, je bila odločitev, da ne bosta vzela življenja še nerojenemu otroku, zanju prelomnica. Takole pojasnjujeta: »Bila sva hudo zasvojena z drogo, in če bi tako nadaljevala, bi najbrž umrla. Ampak ker sva spoštovala življenje najinega še nerojenega otroka, sva prenehala uživati droge in razmislila o najinem lastnem življenju. Jehovove priče so nama pomagali, da sva se spremenila.«

Njun sin Lance je sedaj star skoraj 34 let in poročen več kot 12 let. On pravi: »Že od otroštva so me starši učili, naj se odločam na temelju Biblije. To je meni, moji ženi in najinemu otroku v tolikšno korist, da naša sreča ne bi mogla biti popolnejša.« Njegov oče, ki je na začetku hotel, da Victoria naredi splav, je rekel: »Zgroziva se ob pomisli na to, kako malo je manjkalo, da bi ostala brez najinega dragega sina.«

Razmislite še enkrat o Monici, ki kljub materinemu pritisku ni hotela narediti splava. Takole pravi: »Dva tedna po rojstvu sina sem prišla v stik z Jehovovimi pričami in se naučila, kako svoje življenje popolnoma uskladiti z Božjimi zakoni. Kmalu sem pričela Leona učiti, kako pomembno je poslušati Boga, on pa ga je postopoma močno vzljubil. Leon je sedaj potujoči služabnik Jehovovih prič.«

Leon je, ko je razmišljal o tem, kaj je naredila njegova mama, rekel: »Ker vem, kako zelo me je imela rada, da mi je pustila živeti kljub pritisku, ki ga je doživljala, hočem svoje življenje uporabiti kar najbolje, tako da bi Bogu pokazal hvaležnost za ta čudoviti dar.«

Mnogi, ki so spoznali Božje gledišče o življenju, ne obžalujejo svoje odločitve, da so pustili živeti otroku, ki jim je sedaj tako drag. Iz srca, polnega hvaležnosti, lahko rečejo: »Nismo se odločili za splav!«

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 7]

Ko je Stephanie videla sonogram svojega dvomesečnega otroka, je vedela, kako naj se odloči.

(obris dodan)

[Slika na strani 8]

Victoria in Lance

[Slika na strani 8]

Victoria in Bill ter Lance s svojo družino danes

[Slika na strani 9]

Monica in njen sin Leon sta nadvse hvaležna, da se je ona pred 36 leti uprla pritisku, da bi prekinila nosečnost.