Biblijsko gledišče

Ali naj bi se bali mrtvih?

Pripadniki nigerijskega ljudstva Anang verjamejo, da bo duša preminulega, če ga ne pokopljejo s primerno častjo in spoštovanjem, povzročala nevšečnosti družinskim članom in morda celo zakrivila smrt koga od njih. Nekateri Kitajci pa živijo v prepričanju, da bodo duše umrlih, če se ne upošteva tradicionalnih pogrebnih običajev, napadle in celo ubile ljudi.

PREPRIČANJE, da po smrti nekaj – duša oziroma duh – zapusti telo, je tako rekoč življenjska stalnica mnogih kultur povsod po svetu. Poleg tega veliko ljudi verjame, da se lahko duša oziroma duh pokojnika vmešava v življenje njegovih družinskih članov ali prijateljev.

Toda ali je v posamezniku res nekaj zavestnega, kar preživi njegovo smrt? In ali lahko ta »nekaj« škoduje živim? Kaj o tem pravi Biblija?

Ali se mrtvi česa zavedajo?

Biblija jasno pove, da mrtvi »ničesar ne vedo«. Poleg tega v njej piše, da so mrtvi »nemočni« (NW). (Propovednik 9:5; Izaija 26:14) Glede prvega človeka Adama Božja Beseda pojasnjuje: »Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.« (1. Mojzesova 2:7, poudarili mi.)

Ne spreglejte, da je bil Adam ustvarjen kot duša oziroma kot živa oseba. Kakor se izrazi Biblija, Adam ni dobil duše, ki bi lahko živela ločeno od njegovega telesa. Potem ko je grešil, je umrl. Postal je mrtva duša, saj v Bibliji piše: »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4) Vsi mi smo od prvega človeka Adama podedovali grešnost oziroma nepopolnost. Ko torej umremo, umre duša. (Rimljanom 5:12)

Biblija za opisovanje stanja mrtvih ne uporablja skrivnostnih izrazov, ampak zlahka razumljive besedne zveze, ki smrt primerjajo s spanjem. (Psalm 13:3) Jezus je nekoč za neko dvanajstletno deklico dejal: »Ni umrla, temveč spi.« Ljudje »so se mu začeli posmehovati, saj so vedeli, da je umrla«. Vendar Biblija pojasnjuje, da jo je Jezus obudil iz smrtnega spanja. (Luka 8:51–54)

Podobno je bilo, ko je umrl Lazar. Jezus se je namenil, da ga obišče, in je svojim učencem tudi povedal zakaj. Rekel jim je: »Da ga prebudim.« Učenci niso razumeli, kaj je s tem mislil, zato jim je »odkrito rekel: ‚Lazar je umrl.‘« Tudi apostol Pavel je govoril o tistih, ki so zaspali v smrt, in dejal, da jim bo Bog ob določenem času povrnil življenje. (Janez 11:11–14; 1. Tesaloničanom 4:13–15)

Zanimivo je, da Biblija nikjer ne uči, da duša živi še po tem, ko posameznik umre. Torej nimamo nobenega razloga, da bi se bali mrtvih. Kdo pa je potem odgovoren za splošno razširjeno prepričanje, da po smrti del človeka živi še naprej? In kdo seje strah, da lahko mrtvi škodujejo živim?

Laž in prevara

Krive religije širijo zamisel, da ljudje ob smrti v resnici ostanejo živi. Že zgodaj v človeški zgodovini so ljudje vsepovsod sprejeli nauk o nesmrtnosti duše. Zato so ob smrti nekaterih vladarjev, na primer faraonov v starem Egiptu, njihove sužnje pobili, da bi jim služili v prihodnjem življenju.

 Mnogi ljudje so bili naučeni, da so bitja, ki jih nadlegujejo, duše oziroma duhovi umrlih. Prepričani so, da jih tako trpinčijo nepomirjene duše preminulih sorodnikov in drugih. Vendar Sveto pismo jasno pokaže, da to ne drži. Za takšnimi napadi se namreč skrivajo mogočna duhovna bitja, imenovana demoni. Oni uživajo, ko nadlegujejo in ustrahujejo ljudi. (Luka 9:37–43; Efežanom 6:11, 12)

Sveto pismo Satana opisuje kot »očeta laži«, ki se »spreminja v angela luči«. On skupaj s svojimi demoni »zapeljuje vso naseljeno zemljo«. (Janez 8:44; 2. Korinčanom 11:14; Razodetje 12:9) V bistvu je Satan tisti, ki se je domislil laži, da je duša neumrljiva in da lahko škoduje živim.

Tisti, ki zaupajo Bibliji, pa so obvarovani pred tem, da bi se ujeli v past takih laži. Spoznali so resnico, namreč da je Satan tisti, ki skuša ljudi zavesti v prepričanje, da se lahko mrtvi pogovarjajo z živimi. Vendar je v Bibliji navedeno naslednje dejstvo: »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5) Zares, v Božji Besedi so zapisane resnice, ki nas rešijo iz okovov laži o stanju mrtvih! (Janez 8:32)

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Ali se mrtvi sploh česa zavedajo? (Propovednik 9:5; Izaija 26:14)

▪ Kdo je odgovoren za splošno razširjeno prepričanje, da po smrti del človeka živi še naprej? (Janez 8:44)

▪ Kje lahko najdemo resnico o stanju mrtvih? (Janez 8:32; 17:17)

[Poudarjeno besedilo na strani 23]

Zlobna duhovna bitja so tista, ki uživajo ob nadlegovanju ljudi, ne pa mrtvi.