Go Otlela​—Kamoo o ka go Bolokago go Šireletšegile

GAEŠITA le ge batho ba dimilione lehono ba lebelela go otlela koloi e le selo se bohlokwa, go otlela go na le dikotsi. Go akanyetšwa gore batho ba fetago 1 200 000 ba lahlegelwa ke maphelo a bona dikotsing tša dikoloi lefaseng ka bophara ngwaga le ngwaga! Ka gona, na e ka se be mo go holago go ithuta go otlela ka tsela e šireletšegilego? Anke re eleng hloko e mengwe ya megato yeo re ka e gatago.

✔Itekole

Pego e lego ka go Australian Journal of Social Issues e boletše gore o mongwe wa megato e bohlokwa kudu woo mootledi a swanetšego go e gata e le gore a ka fokotša dikgonagalo tša dikotsi ke go kaonefatša boitshwaro bja gagwe ge a otlela. Ka baka leo, pele a ka tšea leeto, mootledi a ka swanelwa ke go ipotšiša gore, ‘Na ke boemong bjo bobotse le moyeng o mobotse wa go otlela?’ Go lapa go ka fokotša matla a monagano le go dira gore motho a se arabele ka pela. Land Transportation Office ya Philippines e lokeletša pefelo, go tshwenyega le go thaba kudu e le maikwelo ao a kgomago mekgwa ya go otlela le ao a ka lebišago go direng diphetho tše sego bohlale gotee le go tuka bogale o šoro tseleng.

Boemo bja tša maphelo bja motho bo swanetše go elwa hloko, ka ge malwetši a mangwe goba dikgobalo di ka šitišana le bokgoni bja motho bja go otlela ka tsela e šireletšegilego. Mootledi yo a hlomphago  maphelo a batho ba bangwe a ka se wele tsela ge bokgoni bja gagwe bja go otlela bo ka šitišwa ke bjala. Dihlare tše dingwe di ka kgoma tsela yeo mootledi a arabelago ka yona. Maemong a mangwe, e ka ba gabohlale go se tšee leeto goba go kgopela motho yo mongwe gore a otlele.

✔Lekola Bokgoni bja Gago

Ge palo ya dikoloi e oketšega, le palo ya baotledi ba bafsa le ba se nago phihlelo e a oketšega, kudu-kudu dinageng tšeo di hlabologago. Ka baka leo, re swanetše go ela hloko dilo tše pedi tšeo mootledi yo mongwe le yo mongwe a ka di dirago go phema dikotsi.

Go otlela ka go iphemela! Dula o phafogile, phafogela dikotsi tšeo di ka bago gona tseleng ka pele la ka morago, gomme o hlokomele mesepelo ya baotledi ba bangwe—go akaretša e nepagetšego le e fošagetšego. Ka ge dikotsi tše dintši di e-ba gona ka baka la ge koloi e nngwe e batametše koloi e nngwe kudu ge di šalane morago, mootledi yo bohlale o tla dula a šiile sekgoba se se bolokegilego magareng ga koloi ya gagwe le tša ba bangwe.

Phafogela mafelo ao o sa kgonego go a bona le ditšhitišo. Sokološa hlogo ya gago go bona seo se diregago go go dikologa, gomme o se ithekge feela ka diipone. Phema ditšhitišo ge o dutše o otlela. O se ke wa dira dilo tše dintši ka nako e tee—ditiro tše bjalo ka go bolela ka mogala goba go kgotla-kgotla didirišwa, di a šitiša.

Ge e ba o otlela sethuthuthu: Balaodi ba  bangwe ba re khilomithareng e nngwe le e nngwe, go na le dikgonagalo tše fetago tše 37 tša gore mootledi wa sethuthuthu a hwe kotsing go feta bao ba nametšego koloi. Ke megato efe ya tšhireletšo yeo o ka e gatago? Mekgwa yeo go boletšwego ka yona ka mo godimo e šoma gape le go baotledi ba dithuthuthu. Go oketša moo, Motorcycle Safety Foundation ya kua United States e re: “Iponagatše.” Kgonthišetša gore ba bangwe ba a go bona. Dula o tšhumile mabone a sethuthuthu sa gago. Tloga mafelong ao baotledi ba dikoloi ba ka se go bonego ge o le go ona. “Aparela go šireletšega.” Apara helemete le diaparo tše šireletšago tše di phadimago le tše dikoto. “Otlela o ntšhitše mahlo dinameng le go feta.” Tšea gore ba bangwe ga ba go bone gomme o otlele o naganne ka seo.

✔Lekola Koloi ya Gago

Mootledi o swanetše go dula a naganne ka tšhireletšego, gomme koloi ya gagwe e swanetše go ba boemong bjo bobotse. Diporiki di swanetše go ba boemong bjo bobotse, go swana le dikarolo tše dingwe ka moka tše šomago. Dithaere di swanetše go ba le mehlala e mentši bakeng sa go fokotša kgonagalo ya go thelela goba ya go sepela godimo ga meetse. Moya o lekanego ka maotwaneng o tla kaonefatša go laolega le go emišwa ga koloi. Dikoloi tše dintši lehono di na le mapanta a tšhireletšo. Mapanta a a hloka mohola ge e ba a sa tlengwe.

Otlela koloi ya gago go ya ka maemo. Ditsela tše di kolobilego, kudu-kudu tše nago le lehlwa, di kgoma bokgole bja go emiša koloi le bokgoni bja go e laola. Ge go otlelwa bošego, mabone a swanetše go dula a le boemong bjo bobotse gomme lebelo ka mo go tlwaelegilego le swanetše go fokotšwa. Ka ge bophelo e le mpho e tšwago go Modimo, ke mo go swanetšego go dira seo re ka se kgonago bakeng sa go šireletša maphelo a rena, go akaretša le go ithuta go otlela ka tsela e šireletšegilego.

[Box/​Picture on page 30]

Go Otlela O Seketša

▪ Otlela ka thelelo: Go oketša lebelo kgafetša-kgafetša le go le fokotša go senya makhura.

▪ Phema go šia koloi e duma: Dikoloi tša matšatši a ka kakaretšo ga di nyake go ruthetšwa pele di ka otlelwa. Ge e ba koloi e tla ba e eme nako e fetago seripa-gare sa motsotso, e time.

▪ Boloka maotwana a na le moya: Maotwana ao a nago le moya o lekanego a sepela gabonolo, ka go rialo a seketša makhura.

▪ O se ke wa otlela ka lebelo la godimo: Go otlela ka lebelo la godimo go kotsi e bile go ka nyaka makhura a oketšegilego.

[Diagram/​Picture on page 28]

❏ Dula o phafogile

❏ Tlema lepanta la tšhireletšo

❏ O se ke wa dira dilo tše dintši ka nako e tee

❏ Phema ditšhitišo

[Diagram/​Picture on page 29]

❏ Phafogela mafelo ao o sa kgonego go a bona

❏ Diporiki di boemong bjo bobotse

❏ Moya o lekanego ka maotwaneng

❏ Mehlala ya thaere e mentši

❏ Dula o šetše koloi morago ka sekgoba se se lekanego

[Diagram/​Picture on page 30]

❏ “Aparela go šireletšega”

❏ “Iponagatše”

[Diagram/​Picture on page 30]

❏ Lekola mabone