Herod Veliki – mojstrski graditelj

VLADARSKO žezlo je pred dobrimi 2000 leti držal v rokah približno tri desetletja. Njegovo kraljestvo je imelo sedež v Judeji in je zajemalo še nekatera bližnja področja. V zgodovino se je zapisal kot Herod Veliki.

Ime Herod pogosto prikliče v spomin ljubosumnega ubijalca, ki ni dal pobiti samo svojih družinskih članov, marveč tudi nemočne dečke. Ko so mu astrologi z Vzhoda poročali o rojstvu bodočega kralja, je hlinil, da želi počastiti tega otroka. Prosil jih je, naj poiščejo dojenčka in se potem vrnejo k njemu. Toda potem, ko je Bog astrologe posvaril, naj se ne vračajo h kralju, je ta dal v Betlehemu (mestu, v katerem so astrologi našli Jezusa) in po vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj. (Matej 2:1–18)

V zgodnejših letih pa je Herod zaradi svojih presenetljivih gradbenih projektov užival naklonjenost mnogih. Zgraditi je dal templje, amfiteatre, hipodrome in akvadukte, pa tudi palače-utrdbe z razkošnimi kopališči. Njegovi projekti so bili zares veličastni – celo za sodobne inženirje, ki proučujejo razvaline.

Herod je izbral impresivne lokacije in arhitekturo zlil s pokrajino. Njegove palače so krasili talni mozaiki, dovršene freske in bogate štukature. V Judeji je zgradil tudi kopališče v rimskem slogu, v katerem so bili vroči in topli prostori ter talno ogrevanje. Pravzaprav je dal sezidati cela mesta in eno med njimi je imelo tudi umetno narejeno pristanišče.

Pristaniško mesto Cezareja

V Cezareji je Herod dal narediti eno največjih pomorskih pristanišč v rimskem svetu. Njegova razsežnost je osupnila arheologe. Sidrišče, v katerem je bilo prostora za sto ladij, nemo pričuje, da je bila Cezareja mednarodno trgovsko središče.

Pomole in valobrane so zgradili z najnaprednejšo tehniko tistega časa. Vendar je strokovnjake begalo, kako so bili delavci kos masivnim kladam, ki so merile okoli 15 krat 3 krat 3 metre, o katerih je pisal judovski zgodovinar Jožef Flavij. Pred nedavnim so potapljači odkrili, da so bile klade pravzaprav narejene iz betona. Delavci so pri izdelavi pomolov in valobranov beton vlili v lesene okvirje ter jih nato potopili in pričvrstili.

V tem dobro načrtovanem pristaniškem mestu so bili tudi tempelj, posvečen cesarju Avgustu, palača, hipodrom, gledališče s 4000 sedeži in podzemno kanalizacijsko omrežje. Pitna voda je v mesto pritekala po akvaduktih in tunelih z gore Karmel, ki se je dvigala kakih šest kilometrov proč.

Jeruzalem in Herodov tempelj

Največji Herodov projekt je bil tempelj v Jeruzalemu. Na istem mestu je nekoč stal tempelj, ki ga je zgradil kralj Salomon po arhitekturnih načrtih svojega očeta Davida. Načrte je po navdihnjenju posredoval Bog. (1. kraljev 6:1; 1. letopisov 28:11, 12) Ta tempelj so okoli 420 let kasneje uničili Babilonci, in približno 90 let za tem ga je nadomestila precej  skromnejša zgradba, ki jo je dal postaviti judovski upravitelj Zerubabel.

Jožef Flavij je o templju, ki ga je na istem mestu dal zgraditi Herod, napisal: »Z vseh strani je bil obdan z masivnimi zlatimi ploščami, in kakor hitro je vzšlo sonce, je tempelj odseval tako bleščečo svetlobo, da so morali ljudje, ki so ga skušali gledati, odmakniti oči, saj je bilo, kakor da bi gledali sonce. Tujcem, ki so se mu bližali, se je iz daljave zdel kakor s snegom pokrita gora; vse, kar ni bilo prevlečeno z zlatom, je bilo odeto v najčistejšo belino.«

Na tisoče ljudi je sodelovalo pri gradnji templjevih podpornih zidov, ki so na zahodni strani v dolžino merili okoli 500 metrov. Ogromni kamni so stali drug na drugem, ne da bi jih vezala malta. Eden je tehtal skoraj 400 ton in mu glede na besede nekega strokovnjaka »po vsem starodavnem svetu po velikosti ni bilo para«. Ni čudno, da so bili Jezusovi učenci prevzeti! (Marko 13:1) Na teh zidovih je slonela velikanska ploščad, imenovana tempeljski grič, ki je bila največja narejena ploščad takratnega časa. Velika je bila za kakih 20 nogometnih igrišč.

Herod se je v Jeruzalemu lotil gradnje še drugih objektov. Med njimi je bila trdnjava Antonija. Ta je mejila na tempelj, ki ga je Herod postavil že prej. Dal je zgraditi tudi palačo in tri edinstvene večnadstropne stolpe, ki so se dvigali ob vhodu v mesto.

 Samarija in Jeriha

Herod je od cesarja Avgusta prejel v dar starodavno mesto Samarija in ga preimenoval v Sebaste. Mesto je olepšal z različnimi objekti, med katere je spadal domnevni stadion, obdan s stebriščem. Odgovoren je bil tudi za gradnjo številnih mogočnih stavb, ki so bile okrašene z umetelnimi freskami.

Jeriha leži 250 metrov pod morsko gladino v dolini reke Jordan in ima subtropsko podnebje. Raztezala se je na približno 1000 hektarjih in je spominjala na vrtno mesto. Tam si je Herod postavil zimsko palačo. Tri palače, ki jih je bil zgradil, je združil v eno razširjeno prebivališče, v vsaki zgradbi pa so bili sprejemnice, kopalnice, vrtovi in bazeni. Nič presenetljivega torej ni, da je Jeriho izbral za svojo zimsko rezidenco!

Sijajna palača—utrdba

Herod pa je imel na voljo še en kraj za prezimovanje. Na visoki skalni polici, znani kot Masada, ki se dviga več kot 400 metrov nad gladino Mrtvega morja, je dal zgraditi utrdbo. Tam je zgradil elegantno palačo, ki je stopničasto padala v treh terasah in je imela kopalne bazene; za drugo palačo je bilo značilno rimsko kopališče, ki je imelo v zidovih cevi za ogrevanje, ter stranišča na izplakovanje s tekočo vodo!

V tem negostoljubnem puščavskem okolju je Herod ustvaril nekaj, kar bi kdo lahko poimenoval kraljeve toplice. Opremil jih je z dvanajstimi zbiralniki, ki so lahko držali približno 40 milijonov litrov vode. Ker je imela utrdba tudi učinkovit sistem za zbiranje in shranjevanje deževnice, je bilo več kot dovolj vode za gojenje poljščin ter za plavanje v bazenih in uživanje v kopelih.

Še en Herodov smeli gradbeni podvig je njegova palača-utrdba Herodeon, ki je postavljena na hribu kakih pet kilometrov jugovzhodno od Betlehema. Zajemal je dva dela, in sicer Gornji in Spodnji Herodeon. Gornji del se je ponašal z veličastno palačo-utrdbo, ob kateri se je nekoč v nebo dvigal večnadstropni Vzhodni stolp (sedaj v razvalinah). Pred dvema letoma so mednarodne poročevalske agencije poročale o odkritju ostankov Herodove grobnice na zgornjem pobočju Herodeona in o tem, da odkritje podpira Flavijevo poročilo iz prvega stoletja, da je tam potekal Herodov pogrebni sprevod.

Spodnji Herodeon je imel nekoč palačo s številnimi prizidki in pisarnami. Osrednji del je bil vrt v rimskem slogu. Okrašen je bil s stebriščem in je obdajal velikanski bazen, v katerem se je na sredini dvigal okrasni otok. Bazen je bil skoraj še enkrat tolikšen kot sodobni olimpijski bazeni. Uporabljal se je kot zbiralnik vode, vendar so v njem tudi plavali in se celo vozili s čolni. Voda je sem dotekala po akvaduktu iz pet kilometrov oddaljenega izvira.

Pred nekaj leti je neki obiskovalec o okoliški pokrajini izjavil: »Proti vzhodu nam je pogled segal vse do Mrtvega morja. Pred nami se je raztezala judejska pustinja, kjer se je David uspešno skrival pred svojim preganjalcem Savlom. Ko smo gledali to razgibano skalnato pokrajino, nam je bilo jasno, kako mu je to uspevalo, še posebej glede na to, da je že od mladih nog zelo dobro poznal to področje. Utrnila se nam je misel, da se je David, medtem ko je pasel svoje ovce, morda pogosto povzpel ravno na ta grič, da bi užival v čudovitem razgledu, ki se je odpiral pred nami.«

O Herodovih gradbenih projektih je napisanih mnogo knjig. Veliko je ugibanj o tem, zakaj se je lotil tako obsežnih gradbenih del. Nekateri pravijo, da je to počel zaradi lastne nečimrnosti ali pa zato da bi si pridobil politično veljavo. Kakršne koli motive je Herod Veliki že imel, nam je ta kratki pregled potrdil dejstvo, da ni bil le neusmiljen despot, ampak tudi mojstrski graditelj.

 [Slika na strani 25]

CEZAREJA

umetnikova upodobitev

[Slika na strani 25]

PALAČA V JERUZALEMU

maketa

[Slika na strani 25]

HERODOV TEMPELJ

maketa

[Slika na strani 26]

MASADA

Razvaline palače v treh stopnicah

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slika na strani 26]

HERODEON

umetnikova upodobitev

[Navedba vira slike na strani 25]

Cezareja: Hiram Henriquez/National Geographic Stock; palača: Courtesy of Israel Museum, Jerusalem, and Todd Bolen/Bible Places.com