Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na go a Kgonega Gore Motho a Rate Manaba a Gagwe?

Na go a Kgonega Gore Motho a Rate Manaba a Gagwe?

Pono ya Beibele

Na go a Kgonega Gore Motho a Rate Manaba a Gagwe?

Jesu Kriste o itše: “Ke re go lena: Tšwelang pele le rata manaba a lena le go rapelela bao ba le tlaišago; e le gore le itlhatsele le le barwa ba Tatago lena yo a lego magodimong, ka ge a hlabišetša ba kgopo le ba bolo letšatši la gagwe gomme a nešetša ba lokilego le ba sa lokago pula.”—Mateo 5:44, 45.

NA O bona bodumedi bo tutueletša lerato le khutšo goba lehloyo le bošoro? Ba bantši ba bona bo tutueletša lehloyo le bošoro, kudu-kudu ge bo itswakanya le dipolitiki, kgethollo ya semorafo goba botšhaba. Lega go le bjalo, ka ge mantšu a Jesu a bontšha, bao e lego ‘barwa ba kgonthe ba Modimo’ ba ekiša lerato la Modimo—gaešita le go manaba a bona.

Mohlanka yo mongwe wa Modimo o boletše gore: “Ge e ba lenaba la gago le swerwe ke tlala, le fepe; ge e ba le nyorilwe, le nee sa go nwa . . . O se ke wa itesa o fenywa ke bobe, eupša tšwela pele o fenya bobe ka bolo.” (Baroma 12:20, 21) Eupša na ruri lerato la mohuta woo le a kgonega lefaseng le leo le aroganego? Dihlatse tša Jehofa di nea karabo e tiilego ya gore, Ee! Ela hloko mohlala wa Jesu le balatedi ba gagwe ba pele.

Ba be ba Rata Manaba a Bona

Jesu o be a ruta therešo mabapi le Modimo gomme ba bantši ba be ba thabela go mo theetša. Lega go le bjalo, ba bangwe ba ile ba ba kgahlanong le yena, ba bangwe e le ka baka la go hloka tsebo. (Johane 7:12, 13; Ditiro 2:36-38; 3:15, 17) Go sa šetšwe seo, Jesu o tšwetše pele go boledišana le batho bohle ka molaetša wa gagwe o phološago maphelo, go akaretša le baganetši ba gagwe. (Mareka 12:13-34) Ka baka la’ng? O be a tseba gore ba bangwe ba ka fetoša ditsela tša bona, ba lemoga gore ke Mesia gomme ba latela ditherešo tša moya tšeo di hwetšwago ka Lentšung la Modimo.—Johane 7:1, 37-46; 17:17.

Gaešita le bošegong bjo a ilego a golegwa ka go hloka toka ke baganetši bao ba itlhamilego, Jesu o ile a bontšha lerato go manaba a gagwe. Ge e le gabotse o ile a fodiša yo mongwe wa bao ba bego ba tlo mo swara, yoo moapostola Petro a ilego a mo rema ka tšhoša. Lebakeng leo, Jesu o ile a bolela molao wa motheo o bohlokwa wo o hlahlago balatedi ba gagwe ba therešo go fihla le lehono. O itše: “Bohle bao ba tšeago tšhoša ba tla bolawa ka tšhoša.” (Mateo 26:48-52; Johane 18:10, 11) Petro o ngwadile nywageng e ka bago e 30 ka morago gore: “Kriste o ile a tlaišega bakeng sa lena, a le tlogelela mohlala gore le latele dikgato tša gagwe kgaufsi. . . . Ge a be a tlaišega, ga se a ka a tšhošetša, eupša o ile a dula a ikgafetše [Modimo].” (1 Petro 2:21, 23) Ka ntle le pelaelo, Petro o ile a ithuta gore lerato, e sego go itefeletša, ke tsela ya balatedi ba therešo ba Kriste.—Mateo 5:9.

Bohle bao ba ‘latelago dikgato tša Jesu kgaufsi’ ba bonagatša tshekamelo ya gagwe e lerato le e bontšhago kwelobohloko. Timotheo wa bobedi 2:24 e re: “Mohlanka wa Morena ga se a swanela go lwa, eupša o swanetše go ba bonolo go bohle, . . . a itshware bobeng.” Dika tšeo di tla bonagala tseleng ya Mokriste ya bophelo, e lego ya khutšo le poelano.

‘Batseta ba Kriste’ ba Nago le Khutšo

Moapostola Paulo o ngwaletše badumedi-gotee le yena gore: “Ka gona, re batseta bao ba emetšego Kriste legato . . . Re le baemedi ba Kriste re a kgopela re re: ‘Boelanang le Modimo.’” (2 Bakorinthe 5:20) Batseta ga ba tsena-tsenane le ditaba tša tša dipolitiki le tša bohlabani tša dinaga tšeo ba hlankelago ba le go tšona. Go e na le moo, ba boloka boema-gare bja bona. Mošomo wa bona ke go emela le go bolelela mmušo woo ba lego batseta ba wona.

Seo ke therešo ka batseta ba Kriste. Ba lebelela Jesu e le Kgoši e bile ba bolelela Mmušo wa gagwe wa legodimong ka go bolela ditaba tše dibotse ka khutšo. (Mateo 24:14; Johane 18:36) Ka baka leo, Paulo o ngwaletše Bakriste ba mehleng ya gagwe gore: “Ga re lwe go ya ka seo re lego sona nameng. Gobane dibetša tša ntwa ya rena ga se tša nama, eupša di matla ka Modimo bakeng sa go phethola . . . dikeleletšo le selo se sengwe le se sengwe seo se phagamego seo se iphagamišetšago tsebo ya Modimo.”—2 Bakorinthe 10:3-5; Baefeso 6:13-20.

Ge Paulo a be a ngwala mantšu ao, Bakriste ba be ba tlaišwa dinageng tše dintši. Ge e le gabotse, ba be ba ka itefeletša. Go e na le moo, ba ile ba tšwela pele ba rata manaba a bona e bile ba bolela molaetša wa poelano go bohle bao ba bego ba ba theetša. Encyclopedia of Religion and War e re: “Balatedi ba pele-pele ba Jesu ba be ba gana ntwa le tirelo ya tša bohlabani,” ba bona se e le mekgwa yeo e “sa sepedišanego le thuto ya lerato ya Jesu gotee le taelo ya gore motho a rate manaba a gagwe.” *

Go swana le Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga, Dihlatse tša Jehofa di lebelela Jesu e le Kgoši ya tšona. Le gona, di mo lebelela e le Kgoši ya Mmušo wa Modimo—Mmušo wa legodimong woo kgaufsinyane o tlago go tliša khutšo e sa felego le tšhireletšego lefaseng. (Daniele 2:44; Mateo 6:9, 10) Ka gona, go swana le batseta, di tsebatša mabothakga a Mmušo woo. Ka nako e swanago, di katanela go ba badudi ba botse dinageng tšeo di dulago go tšona, di lefelela metšhelo le go kwa melao moo e sa thulanego le molao wa Modimo.—Ditiro 5:29; Baroma 13:1, 7.

Lega go le bjalo, se se nyamišago ke gore go swana le Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga, ka di nako tše dingwe Dihlatse ga di kwešišwe, di senywa leina e bile di a tlaišwa. Lega go le bjalo, ga di itefeletše. Go e na le moo, di leka go ba le “khutšo le batho bohle,” di holofela gore baganetši ba bangwe ba tla ‘boelana le Modimo’ gomme ba ba le tebelelo ya bophelo bjo bo sa felego. *Baroma 12:18; Johane 17:3.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 13 Encyclopedia of Religion and War e re: “Bangwadi ba Bakriste ba pele ga Constantine [mmušiši wa Roma 306-337 C.E.] ba ile ba dumelelana gore go se ke gwa ba le dipolao ntweng.” Phetogo ya boemo bja kgopolo e ile ya ba gona ge bohlanogi bjoo Beibele e boletšego ka bjona e sa le pele bo be bo ata.—Ditiro 20:29, 30; 1 Timotheo 4:1.

^ ser. 15 Dihlatse tša Jehofa go swana le Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga, di lwela ka molao go šireletša tokologo ya tšona ya bodumedi ge go nyakega.—Ditiro 25:11; Bafilipi 1:7.

NA O KILE WA IPOTŠIŠA?

▪ Bakriste ba swanetše go swara manaba a bona bjang?—Mateo 5:43-45; Baroma 12:20, 21.

▪ Jesu o ile a arabela bjang ge a tlaišwa?—1 Petro 2:21, 23.

▪ Ke ka baka la’ng Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba gana go tsenela ntwa?—2 Bakorinthe 5:20; 10:3-5.