Mogwera wa Maaka

O na le seo go ka thwego ke mogwera yoo o kopanego le yena bofseng bja gago. O go dirile gore o ikwe o le motho yo mogolo e bile o go thušitše go amogelwa ke dithaka tša gago. Ge o be o gateletšegile, o be o dula o nyaka kimologo go yena. Ee, o feleleditše o ithekga ka yena maemong a mantši.

Eupša ge nako e dutše e e-ya, o lemoga bobe bja gagwe. O gapeletša go ba le wena ka dinako tšohle, gaešita le ge se se dira gore o ikwe o sa amogelege mafelong a mangwe. Le gona, gaešita le ge a be a dira gore o ipone o le motho yo mogolo, o be a dira bjalo ka go bea boemo bja gago bja tša maphelo kotsing. Godimo ga tšohle, o utswitše karolo ya mogolo wa gago.

Morago-bjale, o be o dutše o leka go kgaotša segwera sa lena, eupša o be a sa go dumelele go dira bjalo. Ka tsela e itšego, o fetogile mong wa gago. O a itshola gore o ile wa kopana le yena.

SEGWERA se sebjalo ke seo bakgogi ba bantši ba nago le sona le sekerete. Ka morago ga nywaga e 50 a kgoga, mosadi yo a bitšwago Earline o gopola ka gore: “Sekerete se be se kgona go nthuša go feta motho yo mongwe. Se be se le ka kua ga go ba mogwera feela yo e lego kgale ke e-na le yena—ka dinako tše dingwe se be se le mogwera a nnoši yo ke nago le yena.” Lega go le bjalo, bjalo ka ge Earline a ile a lemoga, sekerete ge e le gabotse ke mogwera wa maaka le yo kotsi-kotsi. Ke therešo gore mantšu a lego matsenong a ka ba a bolela ka yena—ka ntle ga selo se tee. Ge a be a ithuta gore Modimo o bona go kgoga e le selo se sebe ka gobane go šilafatša mebele yeo Modimo a re filego yona, o ile a kgaotša go kgoga.—2 Bakorinthe 7:1.

Monna yo a bitšwago Frank le yena o ile a dira phetho ya go kgaotša go kgoga e le gore a kgahle Modimo. Eupša ka morago ga matšatši a mabedi a mararo o ile a ikhwetša a khukhuna ka ngwakong wa gagwe a nyakana le ditompi tša disekerete tša kgale tšeo di bego di wetše gare ga mapolanka ao a dirilego lebato ka ona. Frank o itše: “Yeo ke nako yeo ka go dira phetho ka yona. Go ikhwetša ke khuname ke fata-fata ditšhila ke nyakana le ditompi go ile gwa ntšhišimiša. Ga se ka ka ka kgoga gape le ka mohla.”

Ke ka baka la’ng go kgaotša go kgoga go le thata gakaaka? Banyakišiši ba utolotše mabaka a mmalwa: (1) Motšoko o ka lemalelwa go swana le dihlare-tagi tše sego molaong. (2) Nicotine e hemilwego e ka fihla bjokong ka metsotswana e šupago feela. (3) Gantši go kgoga ke karolo e kgolo ya bophelo bja motho ka baka la ge ka mehla go tswalana le go ja, go nwa, go bolela, go imolla motho kgateletšego, bjalo-bjalo.

Lega go le bjalo, bjalo ka ge Earline le Frank ba bontšhitše, go kgaotša mokgwa wo woo o gobatšago go a kgonega. Ge e ba o kgoga gomme o nyaka go kgaotša, go bala dihlogo tše di latelago e ka ba mathomo a tsela ya gago e mpsha ya bophelo.