O ka Fenya!

GO FIHLILE nako ya gore o ‘tie matla, o dire.’ (1 Koronika 28:10) Ke megato efe ya mafelelo yeo o ka e gatago bakeng sa go oketša dibaka tša gago tša go atlega?

Bea letšatši. Lefapha la tša Maphelo le Ditirelo tša Batho la United States le kgothaletša gore gatee-tee ge o dirile phetho ya go kgaotša go kgoga, letšatši la gago la mathomo la go se kgoge le swanetše go ba pele dibeke tše pedi di fela. Ka tsela yeo maikemišetšo a gago a tla dula a le matla. Swaya letšatši leo almanakeng ya gago, botša bagwera ba gago, gomme o se ke wa fetoša letšatši leo gaešita le ge maemo a gago a ka fetoga.

Dira “karata ya megato ya go kgaotša.” E ka ba le tsebišo e latelago, gotee le selo le ge e le sefe seo se ka matlafatšago maikemišetšo a gago:

● Mabaka a gago a go kgaotša go kgoga

● Dinomoro tša mogala tša batho bao o tlago go ba leletša ge o ikwa o lekega go kgoga

● Dikgopolo—mohlomongwe go akaretša ditemana tša Beibele tše bjalo ka Bagalatia 5:22, 23—tšeo di tlago go go thuša go fihlelela pakane ya gago

Dula o swere karata ya gago ya megato ya go kgaotša gomme o e bale ka makga a mmalwa ka letšatši. Gaešita le ka morago ga ge o kgaoditše go kgoga, tšwela pele o hlahloba karata yeo nako le nako ge o ikwa o kganyoga go kgoga.

Bolaya mekgwa yeo e dirago gore o kgoge. Pele ga letšatši la gago la go tlogela go kgoga, thoma go šitiša mekgwa yeo e kgokaganego le go kgoga ga gago. Ka mohlala, ge e ba o kgoga gatee-tee ge o tsoga mesong e mengwe le e mengwe, kgoga ka morago ga iri goba go feta moo. Ge e ba o kgoga ge o e-ja goba gatee-tee ka morago ga dijo, tlogela mokgwa woo. Phema mafelo ao batho ba kgogelago go ona. Le gona o itlwaetše o le ka thopeng o hlaboša lentšu o re: “Aowa. Ga ke sa kgoga.” Megato e bjalo e tla dira se se fetago go go lokišeletša letšatši la gago la go kgaotša go kgoga. E tla go gopotša le gore go se go ye kae o tla ba o le motho yo a kilego a kgoga.

Itokiše. Ge letšatši la gago la go kgaotša go kgoga le dutše le batamela, reka dilo tšeo di tlago go tšeela go kgoga legato: di-carrot, mmotu, ditokomane, bjalo-bjalo. Gopotša bagwera ba gago le ba lapa letšatši la gago la go kgaotša go kgoga le kamoo ba ka go thekgago ka gona. Pejana ga letšatši leo, lahla dibjana tša go tšhela molora wa motšoko, dilo tša go gotetša motšoko le dilo tše dingwe tšeo di ka go goketšago—tše bjalo ka disekerete tšeo di lego ka ngwakong wa gago, ka koloing ya gago goba ka potleng, goba lefelong la gago la mošomo. Ge re bolela therešo, go thata go kgopela mogwera sekerete goba go reka lepokisana la motšoko go feta go se tšea ka laiking! Gape, dula o rapelela thušo ya Modimo, gomme o dira bjalo ka mo go tseneletšego ka morago ga sekerete sa gago sa mafelelo.—Luka 11:13.

Batho ba bantši kudu ba kgaogane le mogwera wa bona wa maaka le yo kotsi kudu, e lego sekerete. Le wena o ka dira bjalo. O letetšwe ke boemo bjo bobotse bja tša maphelo le go ikwa o lokologile kudu.

[Seswantšho go letlakala 9]

Dula o swere karata ya gago ya megato ya go kgaotša, gomme o e bale kgafetša-kgafetša mo letšatšing