Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo o ka Phelago ka Tšhelete e Nyenyane

Kamoo o ka Phelago ka Tšhelete e Nyenyane

Kamoo o ka Phelago ka Tšhelete e Nyenyane

GO PHELA ka tšhelete e nyenyane go nyaka gore motho a rulaganye dilo gabotse. Jesu o ile a gatelela go nyakega ga se. O ile a botšiša gore: “Ke mang wa lena yo a nyakago go aga tora a sa thomego ka go dula fase gomme a bala ditshenyegelo go bona ge e ba a e-na le mo go lekanego go ka e fetša?” (Luka 14:28, 29) Ge o diriša keletšo yeo, o ka “bala ditshenyegelo” tša go phela ka tšhelete yeo o nago le yona ge e ba o ngwala thulaganyo ya tirišo ya tšhelete. E šoma bjang? Leka se:

Ge o tliša mogolo wa gago ka gae, beela ka thoko tšhelete e itšego yeo e tlago go bewa ka magoro a yona bakeng sa go lefelela ditshenyagalelo tša gona bjale goba tša nakong e tlago. (Bona lepokisi leo le lego go letlakala 8.) Ge ditshenyagalelo tša gago di rulagantšwe, o ka bona moo tšhelete ya gago e yago gona le gore ke bokae yeo e dirišetšwago dilong tšeo di sego bohlokwa. Seo se tla go thuša go bona gore o ka seketša kae.

E le gore o dire thulaganyo ya tirišo ya tšhelete yeo e tlago go go šomela, diriša ditšhišinyo tše di latelago.

Diriša Bohlale ge o Reka

Ka morago ga gore Raúl a lahlegelwe ke mošomo, mosadi wa gagwe e lego Bertha o ile a fetoša mokgwa wa gagwe wa go reka. O re: “Ke ile ka nyaka dikhupone tša phokoletšo ya ditheko le mabenkele ao go dirilwego diphokoletšo tša go reka dilo tše pedi ka theko ya selo setee.” Tše dingwe tša dilo tšeo o ka di dirago ke tše:

Rulaganya seo le tlago go se ja bekeng yeo go ithekgile ka dilo tšeo di rekišwago ka theko ya tlase.

Reka ditlabakelo tša go apea gomme o diriše tšona go apea, go e-na le go reka dijo tšeo di phutheletšwego ruri.

Reka ka bontši dilo tšeo ditheko tša tšona di išitšwego tlase goba tšeo e lego sehla sa tšona.

Ge e ba theko ya selo e le tlase se reke ka bontši, eupša o hlokomele gore o se ke wa reka ka bontši dilo tšeo mafelelong di tlago go senyega.

Seketša ge o reka diaparo ka gore o reke diaparo tše di tiilego tšeo di kilego tša dirišwa, o ka di reka mabenkeleng ao a rekišago diaparo tša mohuta woo.

E-ya mafelong ao go tsebjago gore a rekiša dilo ka ditheko tša tlasana, ge e ba go ya moo go sa bitše tšhelete e ntši kudu.

Fokotša makga ao ka ona o yago mabenkeleng. *

Ngwala Thulaganyo ya go Diriša Tšhelete

Fred o re: “Re ile ra swanela ke go ba le thulaganyo ya go diriša tšhelete, ka gona ke ile ka boloka pego ya dilo tšeo re bego re swanetše go di lefa gatee-tee gotee le tšhelete yeo re bego re nyaka go tlo e diriša gare ga kgwedi.” Mosadi wa gagwe e lego Adele, o oketša ka gore: “Ke be ke tseba gabotse gore ke swanetše go diriša bokae ge ke ile mmarakeng. Ka dinako tše dingwe ge ke be ke nyaka go rekela bana selo se itšego goba go reka selo se itšego sa ka ntlong, ke be ke lebelela thulaganyo ya go diriša tšhelete gomme ke ipotše gore, ‘Nka se be le tšhelete e lekanego ya go se reka, ka gona re tla swanelwa ke go leta go fihlela kgweding e tlago.’ Go ba le pego e ngwadilwego go ile gwa nthuša kudu!”

Nagana Pele o ka Reka

Itlwaetše mokgwa wa go ipotšiša gore: ‘Na ruri ke tloga ke hloka selo se? Na selo sa kgale se tloga se onetše goba ke fo ba ke nyaka selo se sefsa?’ Ge e ba selo seo o se nyakago o tla se diriša ka sewelo, na go ka se be kaone go se hiriša? Goba ge e ba o nagana gore o tla se diriša gantšinyana, na e ka se be mo gobotse go reka seo se kilego sa dirišwa eupša se sa šoma gabotse?

Gaešita le ge tše dingwe tša dilo tše di boletšwego ka mo godimo di ka bonagala di se bohlokwa, di ka thuša kudu! Ntlha ke gore, ka go ba le mokgwa wa go seketša dilong tše dinyenyane, o tla kgona go dira se se swanago ge o lebeletšane le ditshenyagalelo tše dikgolo.

Seketša

E le gore o fokotše tšhelete yeo o e dirišetšago dilong tše di sego bohlokwa, diriša bohlale. Ka mohlala, Adele o re: “Re be re na le dikoloi tše pedi eupša kapejana re ile ra rekiša e tee gomme ra sepela gotee ka e nngwe. E le gore re seketše peterole, re be re rulaganya go phetha mabaka a mantšinyana kamoo re ka kgonago ka gona ge re tšwile. Re ile ra ikemišetša go diriša tšhelete feela dilong tšeo re bego re di hloka.” Tše di latelago ke tše dingwe tša ditsela tšeo o ka seketšago ka tšona:

● Bjala serapa sa merogo.

● Latela ditaelo tšeo di tšwago go batšweletši tša kamoo o ka hlokomelago sedirišwa se itšego ka gona, gomme seo se tla dira gore didirišwa tša gago di šome ka nako e telele.

● Gatee-tee ge o fihla ka gae, apola diaparo tša gago tše dibotse—mokgwa wo o tla dira gore diaparo tša gago di bogege e le tše difsa ka lebaka le le teletšana.

O se ke wa Ipea Lekatana!

Batho ba bantši bao ba lahlegelwago ke mošomo ba a ikarola gomme ba ipea lekatana. Eupša ga se gwa ba bjalo ka Fred! O ile a thekgwa ka botho ke lapa la gagwe, go akaretša le bana ba gagwe bao ba godilego. O re: “Re ile ra ithuta go abelana dilo gomme se se ile sa dira gore re batamelane kgaufsi. Ka moka ga rena re ile ra ikwa gore, ‘Re swarišane bothateng bjo.’”

Le gona Fred o ile a matlafatšwa ke Bakriste-gotee le yena ge a be a kopana le bona ka mehla Holong ya Mmušo ya Dihlatse tša Jehofa. O re: “Ka mehla ge diboka tša Bokriste di fela ke ikwa ke kgothatšegile. Motho yo mongwe le yo mongwe o be a le botho kudu le gona a re naganela. Ka baka la thušo le dikgothatšo tša bona, re ile ra lemoga gore ga re nnoši.”—Johane 13:35.

Tumelo ya Gago e ka go Hola

Go felelwa ke mošomo go dirile gore batho ba dimilione ba ikwe ba nyamile le go kwešwa bohloko kudu ke bathwadi ba bona. Raúl yoo go boletšwego ka yena pejana, o ile a kwešwa bohloko ke go lahlegelwa ke mošomo a sa letela ka makga a mabedi—ka lekga le lengwe e bile ga gabo kua Peru gomme ka lekga le lengwe ya ba kua New York City. Ka morago ga go lahlegelwa ke mošomo ka lekga la bobedi, Raúl o ile a phetha ka gore: “Lehono lefaseng ga go na selo seo se tlogago se šireletšegile.” O ile a fetša dikgwedi-kgwedi a sa hwetše mošomo. Ke’ng seo se ilego sa mo thuša go lebeletšana le se ka katlego? Raúl o itše: “Ke ile ka hlagolela segwera sa kgaufsi le Modimo gomme ka lemoga gore e le gore ke hwetše tšhireletšego ya kgonthe ke swanetše go mmota.”

Raúl ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, gomme go ithuta ga gagwe Beibele go mo thušitše gore a be le tumelo e tiilego ka Tate wa legodimong yo a nago le tlhokomelo, yoo a holofetšago gore: “Le ka mohla nka se ke ka le tlogela le ge e le go le lahla.” (Baheberu 13:5) Maemo a be a se bonolo. O re: “Ka mehla re be re rapelela dinyakwa tša rena tša motheo, gomme re ile ra ithuta go kgotsofalela seo Modimo a bego a re nea sona. Mosadi wa Raúl e lego Bertha, o oketša ka gore: “Ka dinako tše dingwe ke be ke tshwenyega kudu, ke ipotšiša ge e ba Raúl a tla hwetša mošomo. Eupša re ile ra bona gore Jehofa o ile a araba dithapelo tša rena ka gore ka mehla a re nee tšeo re di nyakago. Ka gona, gaešita le ge re be re se na dilo tše dintši go etša pele, re be re tloga re nolofaditše bophelo bja rena.”

Ka ge Fred e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, go ithuta ga gagwe Beibele go kgomile kudu tsela yeo ka yona a ilego a lebeletšana le boemo bja gagwe. O re: “Ka dinako tše dingwe re nyaka tšhireletšego mošomong, maemong goba tšheleteng yeo re nago le yona pankeng. Eupša ke ithutile gore tšhireletšego feela yeo re ka e hwetšago e tšwa go Jehofa Modimo a nnoši, le gona ke segwera sa rena le yena seo se re neago tšhireletšego e nnoši ya kgonthe.” *

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 13 Nyakišišo e nngwe e phethile ka gore mo e nyakilego go ba 60 lekgolong ya dilo ka moka tšeo bareki ba di rekago ba be ba se ba rera go di reka.

^ ser. 30 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego tabeng ya go diriša tšhelete, bona makasine wo o sepedišanago le wo, e lego Morokami wa August 1, 2009, matlakala 10-12.

[Ntlhakgolo go letlakala 9]

“Ka mehla re be re rapelela dinyakwa tša rena tša motheo, gomme re ile ra ithuta go kgotsofalela seo Modimo a bego a re nea sona”

[Box/​Chart on page 8]

Kamoo o ka Ngwalago Thulaganyo ya Tirišo ya Tšhelete

(1) Ngwala ditshenyagalelo tša gago tša bohlokwa tša kgwedi. Boloka pego ya kgwedi ya tšhelete ka moka yeo o e dirišitšego bakeng sa dijo, ntlo (go lefa rente goba tšhelete ya kadimo), go lefa ditirelo tša bohlokwa, ditshenyagalelo tša koloi le dilo tše dingwe tša bohlokwa. Bakeng sa dikoloto tšeo o di lefelelago ka ngwaga, aroganya tšhelete yeo o e ntšhago ka kgwedi ka 12.

(2) Aroganya ditshenyagalelo go ya ka magoro. Tše di akaretša dijo, ntlo, koloi, tšhelete ya go tšea maeto le tše dingwe.

(3) Tseba gore tšheleteng ya gago o swanetše go diriša bokae ka kgwedi legorong le lengwe le le lengwe. Go dikoloto tšeo di lefelelwago ka ngwaga, o swanetše go “bala” gore kgwedi e nngwe le e nngwe o swanetše go beela bokae ka thoko.

(4) Ngwala mogolo ka moka wa bohle ba ka lapeng la gago. Ntšha tšhelete ya dilo tše bjalo ka lekgetho. Bapiša tšhelete yeo le ditshenyagalelo tša lena.

(5) Kgwedi le kgwedi beela ka thoko tšhelete yeo e nyakegago bakeng sa go lefelela legoro le lengwe le le lengwe. Ge e ba o diriša tšhelete, mokgwa o bonolo ke wa gore o ngwale legoro le lengwe le le lengwe godimo ga dienfelopo. Ke moka nako le nako o tsenye tšhelete ka enfelopong e swanetšego bakeng sa go lefa tshenyagalelo yeo o e ngwadilego godimo ga enfelopo yeo.

Temošo: Ge e ba o diriša karata ya mokitlana, e diriše ka bohlale! Batho ba bantši ba ile ba palelwa ke go kgomarela thulaganyo ya bona ya go diriša tšhelete ka baka la kgoketšo ya gore, ‘reka gona bjale gomme o lefe ka morago.’

[Tšhate]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Mogolo wa Kgwedi

MOGOLO WA GAGO WA KGWEDI R․․․․․ TŠHELETE E NNGWE R․․․․․

 

MOGOLO WA KGWEDI WA BA

BANGWE KA GAE R․․․․․ TŠHELETE KA MOKA

R․․․․․

Ditshenyagalelo tša Kgwedi Ditshenyagalelo

Tše di Rulagantšwego tša Kgwedi Tša Kgonthe

R․․․․․ Rente goba Kadimo R․․․․․

R․․․․․ Inšorense/Makgetho R․․․․․

R․․․․․ Ditirelo tša Bohlokwa R․․․․․

R․․․․․ Koloi R․․․․․

R․․․․․ Boithabišo/Maeto R․․․․․

R․․․․․ Mogala R․․․․․

R․․․․․ Dijo R․․․․․

R․․․․․ Tše dingwe R․․․․․

TŠHELETE KA MOKA E RULAGANTŠWEGO TŠHELETE KA MOKA

R․․․․․ R․․․․․

Bapiša Mogolo le Ditshenyagalelo

MOGOLO WA KGWEDI R․․․․․

NTŠHA− GO ŠALA

DITSHENYAGALELO TŠA KGWEDI R․․․․․ R․․․․․