Pogled v svet

»Osupljivo je, da je Sveto pismo leto za letom najbolje prodajana knjiga v Združenih državah Amerike – čeprav ima 90 % gospodinjstev že vsaj en izvod. [. . .] Po ocenah se vsako leto proda 25 milijonov izvodov.« (THE WALL STREET JOURNAL, ZDA)

»Po vsem svetu ima zaradi kačjega ugriza vsako leto težave približno 4,5 milijona ljudi, in ocenjeno je, da najmanj 100.000 ljudi umre, nadaljnjih 250.000 pa utrpi kakšno trajno telesno okvaro.« (UNIVERZA V MELBOURNU, AVSTRALIJA)

»Leta 2008 je bilo dnevno poslanih [kakih] 210 milijard elektronskih sporočil.« (NEW SCIENTIST, VELIKA BRITANIJA)

Prometni hrup vpliva na spomin

»Za ljudi, ki imajo spalnico blizu prometne ceste, železnice ali letališča, je več verjetnosti, da se težje spomnijo starih informacij in učijo novih stvari, četudi hrupa med spanjem ne slišijo.« Tako pravi Ysbrand van der Werf z nizozemskega inštituta za nevroznanost. Kadar človek premalo spi, ima zaradi tega prizadeto sposobnost pomnjenja in učenja, toda isto velja tudi takrat, ko mu »nekaj rahlo moti globok spanec [. . .], ne da bi se zbudil,« piše v nizozemskem časopisu de Volkskrant. Da bi hipokampus, del možganov, ki je nujen za spomin, pravilno deloval, potrebuje globok spanec, ki ga ne motijo »zunanji stresorji, kot sta hrup in svetloba«.

Ognjemeti in bolezni dihal

Ognjemeti so lahko veličastni, vendar utegnejo biti delci, ki se izstrelijo v ozračje, nevarni za vaše zdravje. V marsikatere rakete dajejo kovinske soli, zato da bi dosegli različne barve ognjemeta – na primer stroncij za rdečo barvo in barij za zeleno. Avstrijski raziskovalci so testirali vzorce snega, ki je padel pred novoletnim ognjemetom in po njem, ter ugotovili, da je bila vsebnost barija v snegu po ognjemetu povečana za kakih 500-krat. Barij je strupen in povzroča zožanje dihalnih poti, zato po besedah raziskovalcev vdihavanje dima, ki ga povzroča ognjemet, lahko poslabša bolezni dihal, kot je denimo astma.

Vetrne turbine ubijajo netopirje

V kanadski provinci Alberti odkrivajo mrtve netopirje ob vznožju vetrnih turbin, piše v reviji Scientific American. To bega raziskovalce, saj za netopirje na splošno velja, da imajo izvrsten sonar in da so odlični letalci. Vendar so pri 92 odstotkih raziskanih poginulih netopirjev odkrili notranje krvavitve, kar jih je pripeljalo do sklepa, da njihov občutljivi dihalni sistem ne more prenesti nenadnega upada zračnega tlaka, ki je posledica delovanja vetrnic. Hitrost slednjih je na skrajnih koncih lahko tudi 200 kilometrov na uro. To slabo vpliva predvsem na netopirje selivce, ki se prehranjujejo z žuželkami, in obstaja bojazen, da bi vetrne turbine utegnile zaradi tega močno vplivati na ekosistem.