Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Tsela 4—Šireletša Boemo bja Gago bja tša Maphelo

Tsela 4—Šireletša Boemo bja Gago bja tša Maphelo

Tsela 4—Šireletša Boemo bja Gago bja tša Maphelo

“Yo bohlale ke yo a bonego kotsi a ikuta.” (Diema 22:3) Go gata megato e sego kae ya go itšhireletša go ka go thuša go phema malwetši a mantši le manyami gotee le tshenyo ya nako le tšhelete.

Ipoloke o hlwekile. Mafelo a Taolo le Thibelo ya Malwetši a United States a bega gore: “Go hlapa diatla ke selo se bonolo le se bohlokwa kudu seo o ka se dirago go thuša go thibela go phatlalatša malwetši le go dula o phetše gabotse.” Go thwe mo e ka bago 80 lekgolong ya malwetši a fetetšwa ka diatla tše di sa hlapiwago. Ka gona di hlape gantši mosegare ka moka. Dira bjalo kudukudu pele o eja, pele o apea goba pele o hlwekiša ntho goba gaešita le pele o e kgwatha, gomme o dire bjalo ka morago ga go kgwatha phoofolo, ka morago ga go diriša ntlwana ya boithomelo goba ka morago ga go fetoša ngwana mongato.

Go hlapa diatla ka sesepa le meetse go na le mohola kudu go feta go diriša dilo tša go hlapa diatla tše di nago le tagi. Bana ba dula ba phetše gabotse ge batswadi ba ba tlwaetša go hlapa diatla le go se ikgwathe molomo le mahlo. Go hlapa letšatši le letšatši gotee le go boloka diaparo le malakane di hlwekile le gona go kaonefatša boemo bja tša maphelo.

Phema malwetši a fetelago. Phema go kgwatha motho le ge e le ofe yo a nago le mpshikela goba go diriša dibjana le yena. Mare gotee le mamina a bona a ka go fetetša bolwetši bjoo. Malwetši a lego mading a bjalo ka hepatitis B le C gotee le HIV/AIDS a fetišwa kudukudu ka thobalano, tšhwaana le ka tšhelo ya madi. Moento le wona o ka thuša go thibela malwetši a itšego, eupša motho yo bohlale o tla tšwela pele a gata megato ya go itšhireletša ge a ena le motho yo a nago le bolwetši bja go fetela. Phema go longwa ke dikhunkhwane. O se ke wa dula goba wa robala ka ntle o se wa itšhireletša ge go ena le menang goba dikhunkhwane tše dingwe tša go rwala malwetši. Diriša dinete tša malao, kudukudu bakeng sa bana, gomme o diriše le dilo tša go raka dikhunkhwane. *

Boloka legae la gago le hlwekile. Dira maiteko le ge e le afe ao a nyakegago a oketšegilego go boloka legae la gago le hlwekile ka gare le ka ntle. Fediša mafelo le ge e le afe ao go ona go ka emago meetse gomme a baka menang. Ditlakala, ditšhila le dijo tše di sa khupetšwago di goka dikhunkhwane le dilomi, e lego tšeo ka moka di ka tlišago diphedi tše dinyenyane-nyenyane le go baka malwetši. Ge e ba go se na ntlwana ya boithomelo, aga ntlwana ya boithomelo ya mokoti go e na le go ithomela mokgotheng. Khupetša mokoti woo ntlwaneng yeo ya boithomelo bakeng sa go thibela dintšhi, tšeo di phatlalatšago bolwetši bja mahlo gotee le malwetši a mangwe.

Phema go ikgobatša. Latela melao ya tša tšhireletšego ge o šoma, ge o ragela paesekele goba o nametše thuthuthu goba ge o otlela koloi. Kgonthišetša gore koloi ya gago e šireletšegilego go ka e otlela. Diriša didirišwa goba diaparo tše di swanetšego, tše bjalo ka digalase tša tšhireletšo, dikefa le diputsi gotee le mapanta a tšhireletšo a ka koloing le dilo tša go šireletša ditsebe. Phema go ba letšatšing ka mo go feteletšego, e lego seo se bakago kankere le go tšofatša letlalo pele ga nako. Ge e ba o a kgoga, kgaotša. Go kgaotša go kgoga gona bjale go tla fokotša kotsi ya go swarwa ke bolwetši bja pelo, kankere ya maswafo le go hwa lehlakore. *

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 5 Bona sehlogo se se rego “When Insects Spread Disease (Ge Dikhunkhwane di Phatlalatša Bolwetši),” ka tokollong ya Seisemane ya May 22, 2003, ya Phafoga!

^ ser. 7 Bona lelokelelo la dihlogo tše di thomago letlakaleng la ka ntle la “Kamoo o ka Kgaotšago go Kgoga,” ka tokollong ya July-September 2010, ya Phafoga!