Domesday book – popis brez primere

Leta 1066 je Viljem, vojvoda francoske pokrajine Normandije, osvojil Anglijo. Devetnajst let kasneje je ukazal popis svojega osvojenega področja. Skupek celotnega popisa je postal znan kot Domesday Book. Zakaj je to še vedno eno najpomembnejših angleških zgodovinskih poročil?

VILJEM se je septembra 1066 izkrcal v bližini angleškega mesta Hastings. Tam je 14. oktobra porazil vojsko angleškega kralja Harolda, ki je v tej bitki izgubil življenje. Viljem, kasneje znan kot Osvajalec, je bil na božič leta 1066 v londonski Westminstrski opatiji okronan za kralja. Kako se je Angležem godilo pod novim kraljem?

Obsežen popis

Kralj Viljem I. je tako zelo opustošil severni del države, da na obsežnih področjih skoraj ni bilo več prebivalcev. »Kljub takratnim precej barbarskim življenjskim razmeram,« je napisal nekdanji profesor z Oxfordske univerze Trevor Rowley, »je ,pustošenje severa‘ (1068–1070) treba označiti kot grozovito.« Viljem se je srečeval z nenehnimi vstajami in njegova vojska, ki jo je sestavljalo 10.000 mož ali manj, je živela sredi sovražno nastrojenega ljudstva, ki je morda štelo dva milijona ljudi. Prebivalci iz Normandije so po vsej deželi sčasoma zgradili več kot 500 utrdb – najbolj znana med njimi je londonski Tower.

Viljem je decembra 1085, devetnajst let po zavzetju dežele, z dvornimi uradniki v Gloucesterju pet dni načrtoval, kako opraviti popis države, v kar pa nista bila zajeta London in Winchester. Na začetku naslednjega leta so kraljevi odposlanci sočasno odšli v vsako od sedmih različnih grofij ter izprašali njihove predstavnike in ocenili premoženje države.

Kralj je potreboval denar, da bi lahko plačal svojo vojsko, prav tako pa je moral rešiti nesoglasja glede lastništva zemlje. Če bi mu to dvoje uspelo, bi se lahko ljudje iz Normandije in drugih delov Francije naselili v Angliji, s tem pa bi bila Normandiji zagotovljena nadvlada.

»Sodni dan«

Kralj Viljem je kmalu po zmagi nad Angleži normanskim baronom dal v last posesti angleških plemičev. Njegov popis Anglije je pokazal, da je bila takrat polovica premoženja celotne države v rokah manj kot 200 posameznikov, od katerih sta bila le dva angleškega porekla. Mnogi od 6000 angleških podnajemnikov niso imeli druge izbire, kot da vzamejo v  zakup zemljo, ki jim je pred letom 1066 po pravici pripadala, medtem ko so se revni in tisti, ki so jim vse odvzeli, morali znajti, kakor so vedeli in znali.

S tem popisom je bila priskrbljena pravna podlaga za to, da so Normani lahko prevzeli posesti. Zato da bi odmerili davek, so znova ovrednotili zemljo in domove, v katerih so bili najemniki, pa tudi gozdove in travnike. V popis so bile zajete celo posamezne živali – voli, krave in prašiči. Zatirani Angleži so bili zaradi tega zaskrbljeni, saj so vedeli, da se ni mogoče pritožiti. Ta veliki popis so povezovali z »dnevom poslednje sodbe« oziroma »sodnim dnem« (angleško »day of doom«), zato so ga kasneje na podlagi tega poimenovali Domesday Book.

Domesday Book je sestavljen iz dveh delov, napisanih na pergament v latinščini. Veliki Domesday je večjega formata in ima 413 listov, Mali Domesday pa je manjši in ima 475 listov. * Viljem ni dočakal celotnega popisa, saj je leta 1087 umrl. Kako je bilo vse to doseženo v samo enem letu?

Normani so od Angležev privzeli vladno ureditev ter od njih pridobili nekaj podrobnosti glede lastnikov in najemnikov, pa tudi finančna in davčna poročila. Na podlagi tega so uvedli novo davčno osnovo, tako da so poslali uradnike v vsako grofijo, da so tam opravili javno raziskavo.

Kako je s knjigo danes

V srednjem veku je Domesday Book pogosto potoval s kraljevo družino. Sprva so ga uporabljali predvsem za urejanje lastništva glede zemlje, v 18. stoletju pa je ugledni angleški pravnik sir William Blackstone na podlagi tega popisa določil pravico nekaterih najemnikov do udeležbe na volitvah. Domesday Book so imeli na različnih lokacijah, sedaj pa ga hranijo v Državnem arhivu Velike Britanije.

Na njegovo 900. obletnico, ki je bila leta 1986, so ga prevezali v pet zvezkov. Revidiran angleški prevod je na voljo učenjakom in zgodovinarjem. Britanska radiotelevizijska družba je za ta popis dejala, da je »temeljni dokument državnega arhiva in [. . .] še vedno veljaven kot dokaz o lastništvu«. Leta 1958 so ga uporabili pri dokazovanju pravice nekega starega mesta, da obdrži svoj trg.

Arheologi si pri iskanju srednjeveških naselbin, v katerih so živeli Angleži in Normani, še vedno pomagajo z Domesday Book. Ta popis ostaja prav posebej dragocen vir informacij, s katerim se je položil temelj za razvoj angleškega naroda.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 23]

VILJEMOV KRIŽARSKI POHOD

Viljem je papežu predlagal, naj njegov napad razglasi za križarski pohod, v zameno pa mu je obljubil večji nadzor nad zablodelo angleško Cerkvijo. Papež se je brez pomislekov strinjal. To je bil za Viljema po besedah profesorja Davida C. Douglasa »diplomatski dosežek«. Drug ugleden zgodovinar George M. Trevelyan je v svoji knjigi History of England sklenil, da »sta bila papeževa zastava in blagoslov za Viljema koristna pomoč pri osvajanju, ki je bilo sicer bolj podobno oboroženemu ropu kot pa križarskemu pohodu«.

[Vir slike]

© The Bridgeman Art Library

[Zemljevid na strani 22]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ANGLIJA

LONDON

Hastings

Rokavski preliv

NORMANDIJA

[Navedba vira slike na strani 22]

Knjiga: Mary Evans/The National Archives, London, England