Ali jim bo uspelo preživeti?

JEZIK PREDVAJANJA:

Ali jim bo uspelo preživeti?

LETA 2002 so Združeni narodi objavili, da so si zastavili za cilj, da bodo do konca desetletja zmanjšali odstotek izumrlih rastlinskih in živalskih vrst ter poškodovanih ekosistemov. Skladno s tem ciljem so leto 2010 določili za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti.

Žal tega leta cilj še zdaleč ni bil dosežen. »Zaradi človekove dejavnosti,« je poročal BBC, »vrste izumirajo 1000-krat hitreje, kakor bi same od sebe.« Časopis New Zealand Herald je bil še bolj konkreten: »Vsaka peta rastlina, vsak peti sesalec, vsaka sedma ptica in vsaka tretja dvoživka na svetu je na robu izumrtja.« Ta problem bomo lažje razumeli, ko si bomo pobliže ogledali, kaj se je zadnja stoletja dogajalo na Novi Zelandiji.

Biotska raznovrstnost na Novi Zelandiji

Preden so Novo Zelandijo naselili ljudje, je bil njen ekosistem neokrnjen. Prvi priseljenci pa so s seboj prinesli vrste, ki so imele katastrofalen vpliv na avtohtoni divji živelj. Tako so denimo Maori čez Tihi ocean prinesli pse in morda tudi polinezijsko podgano (kiore), s katero so se prehranjevali.

Nato pa so v 17. in 18. stoletju tja prispeli Evropejci ter s seboj prinesli črne (ladijske) podgane, miši in mačke, od katerih so slednje hitro postale divje. Za prehrano so s seboj pripeljali tudi koze, prašiče in jelene. V 19. stoletju pa so zaradi mesa in krzna uvozili še lisičje kuzuje in kunce, ne da bi pomislili na to, kako bodo te živali vplivale na tamkajšnje drevje, ptice in rastlinstvo.

Do 1860-ih je populacija kuncev ušla izpod nadzora, zato so pripeljali še podlasico. Vendar so podlasici šle bolj v slast precej počasnejše in bolj ranljive avtohtone ptice. Tako se je populacija kuncev še naprej večala.

Z oddelka za ohranitev vrst na Novi Zelandiji poročajo, da zaradi vseh teh škodljivcev trenutno 9 od 10 ptičev navadnih kivijev, ki se izvalijo v divjini, pogine, še preden dopolnijo eno leto. Mnoge vrste so že povsem izumrle: več kot 40 vrst ptic, 3 vrste žab, 1 vrsta netopirjev, najmanj 3 vrste kuščarjev pa tudi številne vrste žuželk. Več kot polovica 5819 avtohtonih rastlin in živali Nove Zelandije je skorajda na robu izumrtja, zaradi česar je tamkajšnji divji živelj eden najbolj ogroženih na našem planetu.

Prizadevanja, da bi izboljšali stanje

Vladne službe sedaj zelo pazijo na to, da na Novo Zelandijo ne bi prišle rastlinske in živalske vrste, ki bi utegnile škodovati tamkajšnjemu ekosistemu. Poleg tega je oddelek za ohranitev vrst sprejel več ukrepov za zatiranje škodljivcev (še posebej na otokih) in ustanovil rezervate za samonikle rastline in divje živali.

Eden teh otokov je Tiritiri Matangi, ki leži blizu aucklandskega polotoka Whangaparaoa. To področje, v katerem so leta 1993 iztrebili podgane in posadili kakšnih 280.000 avtohtonih dreves, je sedaj nadzorovan odprt rezervat, v katerem lahko obiskovalci poslušajo in vidijo avtohtone vrste ptic, ki so jih ponovno naselili, med drugim tudi vrste tieke, takahe, kokako, titipounamu in hihi. Obiskovalci lahko ta prelepa bitja, ki živijo v pravem raju brez vsakršnih plenilcev, pogosto občudujejo povsem od blizu.

Leta 2003 so po dveletnem trudu iztrebili podgane s subantarktičnega otoka Campbell. Od takrat se tamkajšnje rastlinstvo obnavlja in na otok se vračajo morske ptice. Vrnila se je celo redka vrsta race z latinskim imenom Anas nesiotis.

Pred nedavnim so se lotili obširnega obnovitvenega projekta na otokih Rangitoto in Motutapu pa tudi v aucklandskem zalivu Hauraki. Cilj tega projekta je zaščititi največji gozd z drevesi pohutukawa (božično drevo) na svetu in skrbeti za živalske vrste, ki so se vrnile na ta področja. Zatem ko so iztrebili več škodljivcev – med drugim kunce, podlasice, ježe, divje mačke, sive in črne podgane ter miši – sta se po sto letih na otoka vrnili dve vrsti ptic, rdečečeli kakariki in korimako.

Ti zgledi pokažejo, kaj se da storiti, da bi obvarovali ogrožene vrste in popravili kratkovidne okoljske napake iz preteklosti. Ljubitelji narave po vsem svetu se lahko še posebej veselijo svetopisemske obljube, da bo Bog Jehova, »tisti, ki je naredil nebo in zemljo,« naredil konec škodljivemu ravnanju, ki ogroža svet narave, tudi prostoživeče rastline in živali. (Psalm 115:15; Razodetje 21:5)

[Poudarjeno besedilo na strani 25]

Trenutno devet od desetih kivijev pogine, še preden dopolnijo eno leto.

[Okvir na strani 26]

MODRA PORABA DENARNIH SREDSTEV

Izziv, s katerim se ubadajo okoljevarstveniki po vsem svetu, je na eni strani vedno daljši seznam vrst, ki so na robu izumrtja, na drugi strani pa omejena denarna sredstva, s katerimi bi problem rešili. Eden od pristopov k reševanju tega problema se imenuje triaža za ohranitev vrst, temelji pa na načelu prioritete, po katerem se ravnajo na oddelkih za nujno medicinsko pomoč po vsem svetu. Pri tem pristopu, ki se imenuje tudi ekološka triaža, skušajo denarna sredstva uporabiti tako, da bi bili rezultati čim boljši, pri čemer upoštevajo dejavnike, kot so: 1. kako pomembna je po ocenah strokovnjakov neka vrsta ali habitat, 2. možnosti za uspeh načrtovanih dejavnosti in 3. stroški. Čeprav se vsi ne strinjajo s tem pristopom, pa njegovi zagovorniki pravijo, da jim tako uspe najbolje uporabiti omejena denarna sredstva, saj usmerijo svojo pozornost tja, kjer lahko dosežejo najboljše rezultate.

[Zemljevid na strani 26]

(Lega besedila – glej publikacijo)

NOVA ZELANDIJA

Zaliv Hauraki

Tiritiri Matangi

Rangitoto in Motutapu

Campbell

[Slika na strani 25]

Navadni kivi

[Vir slike]

[Slika na strani 27]

Odrasel ptič takahe na otoku Tiritiri Matangi

[Slika na strani 27]

Otok Campbell

[Navedba virov slik na strani 27]

PREBUDITE SE!