Mejnik v zgodovini Malavija – 1000 kraljestvenih dvoran!

»NIKOLI si nisem mislil, da je kaj takega v Malaviju sploh mogoče!« je vzkliknil Augustine. V mislih je imel gradnjo številnih kraljestvenih dvoran, kot Jehovove priče imenujejo svoje prostore za čaščenje. Leta 1993 takratnih 30.000 Prič v Malaviju, majhni državi na jugovzhodu Afrike, ni imelo primernih prostorov, v katerih bi lahko častili Boga in preučevali Sveto pismo.

Vendar so zdaj razmere čisto drugačne. Septembra 2010 so malavijski Priče v mestu Blantyre zgradili svojo tisočo kraljestveno dvorano! * Zakaj so Priče čakali, da se je njihovo število povzpelo na 30.000, in šele nato začeli graditi prostore za čaščenje? Kako jim je, ko so enkrat pričeli, uspelo v deželi z omejenimi finančnimi sredstvi v sorazmerno kratkem času zgraditi kar 1000 dvoran? In nenazadnje, kako ta osupljivi program gradnje vpliva na Priče in njihovo okolico?

Časi preizkušenj

Na začetku 20. stoletja so Jehovove priče, takrat znani kot Preučevalci Biblije, začeli prebivalce Malavija poučevati o resnici iz Svetega pisma. Do leta 1967 je število Prič naraslo na okoli 17.000. Kakor kristjani v prvem stoletju so bili poznani po tem, da so poslušni zakonu in spoštljivi do vladnih uradnikov. Poleg tega so bili tako kot prvi kristjani v političnih zadevah povsem nevtralni. (Janez 18:36; Apostolska dela 5:29)

Žal so Priče sredi 1960-ih zaradi svojega svetopisemskega stališča prišli v konflikt z oblastjo, zato jih je leta 1967 prepovedala. Kmalu zatem so mnoge izmed njih samovoljno odpustili iz službe in jim nezakonito zaplenili lastnino ali pa jo uničili. Zaradi hudega preganjanja in iz strahu pred genocidom je na tisoče Prič zbežalo v sosednja Mozambik in Zambijo.

Sčasoma pa so se razmere za malavijske Jehovove priče začele izboljševati in večina od njih se je do začetka 1990-ih vrnila domov. Kako zelo so bili veseli, ko je bila 12. avgusta 1993 odpravljena 26 let trajajoča prepoved njihove dejavnosti! Sedaj pa so se znašli v novi dilemi. Več kot 30.000 Prič, ki so bili organizirani v 583 občin, ni imelo primernih prostorov, v katerih bi se lahko zbirali k čaščenju! Kaj bi lahko storili?

Ljubezen na delu!

Tamkajšnji Priče so v prvih šestih letih po koncu prepovedi opravili hvalevredno delo, ko so gradili kraljestvene dvorane kljub omejenim finančnim sredstvom. Vendar to ni bila lahka naloga, saj se je vsako leto Pričam pridružilo tako veliko ljudi, da niso imeli na voljo dovolj kraljestvenih dvoran. Kako rešiti ta problem? Z upoštevanjem svetopisemskega načela iz 2. Korinčanom 8:14, ki govori o »izenačevanju« finančnih sredstev. To pomeni, da se pomanjkanje sredstev v deželah, kot je Malavi, pokrije s finančnim presežkom drugih dežel. Zato se je leta 1999 Vodstveni organ Jehovovih  prič odločil izvesti poseben program, s katerim bi pomagali graditi prostore za čaščenje v deželah z omejenimi finančnimi sredstvi. S to ljubečo pomočjo so malavijski Priče lahko zelo pospešeno nadaljevali gradnjo kraljestvenih dvoran. *

Pred tem so malavijske občine imele krščanske shode v šolskih učilnicah, pod provizoričnimi strehami ali celo pod drevesi. Sedaj se lahko 1230 občin zbira k čaščenju in se uči iz Biblije v stavbah, ki vzbujajo spoštovanje in so namenjene širjenju pravega čaščenja. Lahko si predstavljate, da več kot 75.000 malavijskih Prič zelo ceni podporo svojih duhovnih bratov in sester po svetu.

Priče pa so lahko zgradili tako veliko prostorov za čaščenje v tako kratkem času tudi zato, ker so želeli postaviti skromne, funkcionalne stavbe. Niso hoteli razkošnih dvoran, temveč preproste, dostojne stavbe, ki bi bile v čast Bogu ter bi omogočale prijetno okolje za preučevanje Svetega pisma in razpravljanje o njem.

Od projektov imajo koristi tudi krajevne skupnosti

Preden so Jehovove priče v Malaviju pričeli graditi dvorane, so se jim ljudje posmehovali, češ da so religija brez prostorov za čaščenje. Zato je bilo nekaterim Pričam včasih nerodno povabiti na shode ljudi, ki so se zanimali za Sveto pismo. Samo zamislite si torej, kako se počutijo sedaj, ko imajo prijetne kraljestvene dvorane. Z veseljem povabijo sosede in zainteresirane na krščanske shode. V neki občini denimo je na shod v novozgrajeno kraljestveno dvorano prišlo kar 698 ljudi!

Mnogi Priče in drugi ljudje so dejali, da niso nikoli pomislili, da bodo kdaj imeli v svojem kraju tako lepo in trdno zgrajeno dvorano. Augustine, ki smo ga omenili na začetku, se spominja ene od občin, ki je imela shode pod drevesom. »V sušnem obdobju je bilo zelo prijetno,« pravi Augustine. »V deževnem obdobju pa so bili sami problemi!« Če ste se kdaj znašli sredi tropskega naliva, potem veste, kakšne probleme je imel Augustine v mislih.

Augustine se spominja enega od svojih obiskov v občini Chimwanje. »Shod smo imeli pod majhno, s travo krito streho, podprto s koli,« pojasnjuje. »Vendar nismo vedeli, da je trava na strehi postala domovanje velikega strupenega pajka. Nenadoma se je sredi mojega govora spustil dol in pristal tik ob moji nogi! Slišal sem, da je eden od navzočih prestrašeno zavpil: ‚Pohodi ga, Augustine,  pohodi!‘ Ni treba posebej povedati, da sem to storil. Kot lahko vidite, sem še vedno živ.« Zdaj ko imajo člani občine novo kraljestveno dvorano, nimajo nič več težav s takšnimi motnjami.

»Pravi dragulj v naši skupnosti«

Jehovove priče so si s svojim osupljivim programom gradnje kraljestvenih dvoran pridobili občudovanje in spoštovanje številnih skupnosti in njihovih poglavarjev, kot se to vidi iz naslednjih komentarjev:

✔ »Novi prostor za čaščenje, ki so ga zgradili Jehovove priče, je skupaj z njihovo ljubeznijo in enotnostjo pravi dragulj v naši skupnosti, kar je zgled, vreden posnemanja, tudi za druge cerkve.« (poglavar Chabwenzija)

✔ »Pri Jehovovih pričah najbolj občudujem to, da so enotni. Našo cerkev smo začeli graditi pred desetimi leti, pa še vedno ni dokončana – in tudi ne vemo, kdaj bo. Rad bi se vam zahvalil, da ste v našem kraju postavili takšno čudovito stavbo.« (vaški poglavar Chigwenembeja)

✔ »Z občudovanjem opazujem vaš način dela. Tako hitri ste in obenem tako spretni! Prav gotovo ste zelo enotni.« (poglavar Chiuzire)

Gradnja kraljestvenih dvoran je bil tako opazen projekt, da je pritegnil celo pozornost urednikov čičevsko-angleškega slovarja, v katerem je pod geslom »Jehovove priče« naslednji stavek: »Jehovove priče so zgradili veliko [kraljestvenih dvoran].«

»Pravi čudež je, da imamo to kraljestveno dvorano«

Občina Manyowe je v prej omenjenem mestu Blantyre 30. januarja 2011 posvetila svojo novo kraljestveno dvorano – tisočo v Malaviju. »Pravi čudež je, da imamo to kraljestveno dvorano,« je rekel eden od članov občine. »Je tako, kakor da so se nam izpolnile sanje.«

»Zamudila nisem niti enega samcatega dneva gradnje,« se spominja deklica iz občine Manyowe. »Zelo sem vesela, da sem lahko sodelovala pri gradnji primernega prostora za čaščenje Boga na našem področju.«

»Od krajevnih oblasti nam ni bilo ravno lahko dobiti dovoljenja za gradnjo naše kraljestvene dvorane,« pojasnjuje eden od občinskih starešin. »Mestni uradniki so nas kar nekajkrat zavrnili, ko smo jih prosili, da bi nam podpisali potrebna dovoljenja. Vendar si je gospa Liness Chikaoneka, krajevna poglavarka, zelo prizadevala uradnike prepričati, naj podpišejo papirje.«

Nekoč je gospa Chikaoneka spremljala starešina na urad po dovoljenje. »Želim, da Priče v moji vasi zgradijo svojo kraljestveno dvorano,« je rekla uradniku. »Dobri ljudje so. Nikoli mi še ni bilo treba na tradicionalnem sodišču reševati kakršnih koli težav, povezanih z njimi.« Uradnik je takoj podpisal potrebne papirje.

Ko so Priče posvetili to kraljestveno dvorano, je bila gospa Chikaoneka navdušena. »Zelo vesela in ponosna sem,« je dejala, »da je v moji vasi ta prelepa zgradba!«

Jehovove priče in njihovi sosedje po vsej državi še vedno izražajo hvaležnost za to, da se gradijo kraljestvene dvorane. Malavijski Jehovove priče zaradi svoje zgledne požrtvovalnosti in marljivega dela nimajo več tako dolgega seznama krajev, v katerih še potrebujejo kraljestveno dvorano, kakor so ga imeli leta 1993. Res pa je, da bodo še naprej potrebovali nove dvorane, saj se ljudje odzivajo na »dobro novico o [Božjem] kraljestvu«, zaradi česar nastajajo nove občine. (Matej 24:14) Zato Priče zelo cenijo prijazno pomoč in radodarne prispevke sokristjanov po vsem svetu. *

Priče pa so najbolj hvaležni svojemu Bogu Jehovu. Čutijo podobno kakor psalmist, ki je dejal: »Vsi narodi, ki si jih naredil, bodo prišli in se priklonili pred teboj, o Jehova, ter slavili tvoje ime. Ti si namreč velik in delaš čudovite stvari.« (Psalm 86:9, 10)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 24]

Preden so Priče po državi začeli sistematično graditi kraljestvene dvorane, so pogosto imeli shode kar pod strehami, kritimi s travo.

[Slika na strani 24]

Sedaj se občine shajajo v kraljestvenih dvoranah, kakršna je ta.