POLEG izmišljenih zgodb o sodnem dnevu, omenjenih v prejšnjem članku, obstajajo tudi strahovi, ki si zaslužijo resno pozornost. Mnoge skrbi prenaseljenost ter s tem povezano pomanjkanje vode in hrane. Druge je strah svetovnega finančnega zloma. Tu pa so še naravne nesreče, epidemije in jedrska vojna. Ali lahko takšni dogodki privedejo do katastrofe svetovnih razsežnosti?

Oglejmo si na kratko nekaj splošno znanih scenarijev sodnega dne. Vsi ne govorijo o tem, da bo človeštvo izumrlo, vsekakor pa namigujejo na to, da bo prišlo do zatona sodobne civilizacije. Pa si jih poglejmo nekaj.

Leta 1991 je na Filipinih izbruhnil ognjenik Pinatubo in ubil več kot 700 ljudi, kakšnih 100.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Velik oblak pepela se je dvignil 30 kilometrov visoko in nato padel nazaj na zemljo. Pod seboj je pokopal poljščine in povzročil, da so se zrušile strehe stavb. Tam, kjer izbruhnejo takšni ognjeniki, kakor je Pinatubo, se za več let spremeni podnebje.

Superizbruhi, kakršni so bili v pradavnini, bi bili stokrat hujši in pogubnejši od vseh do sedaj dokumentiranih izbruhov in bi povzročili daleč več škode. Posledice takšnih izbruhov bi bile poleg njihove neposredne rušilne moči tudi globalne podnebne spremembe, ki bi povzročile slabo letino, pretrgale oskrbo s hrano in vodile v množično lakoto.

»Ognjeniki pomorijo rastlinstvo in živalstvo v krogu več kilometrov, zaradi izbruha superognjenikov pa lahko izumrejo celotne vrste, saj se ob takšnem izbruhu spremeni podnebje po vsem planetu.« (National Geographic)

Nekega dne zgodaj zjutraj leta 1908 je neki moški sedel v preddverju trgovske postojanke v sibirski vasi Vanavara, ko ga je s stola vrgla eksplozija. Vročina je bila tolikšna, da se mu je zdelo, da mu gori srajca. Središče eksplozije je bilo približno 60 kilometrov proč. Povzročil jo je asteroid, ki je v premeru meril okoli 35 metrov in je tehtal približno 100.000 ton. Potem ko je vstopil v Zemljino atmosfero, je eksplodiral zaradi visoke temperature in pritiska, posledic svoje hitrosti. Pri eksploziji se je sprostilo 1000-krat več energije kakor pri eksploziji bombe, ki je padla na Hirošimo. Eksplozija je zravnala z zemljo približno 2000 kvadratnih kilometrov sibirskega gozda. Večji asteroid bi seveda povzročil veliko več škode; zanetil bi hude požare, kar bi povzročilo znižanje temperatur po vsem svetu in izumrtje ključnih rastlinskih in živalskih vrst.

»V vsej zgodovini Zemlje so nas bombardirali kometi in asteroidi iz vesolja. V preteklosti so bili trki bolj pogosti, vendar bo do njih znova prišlo. So samo vprašanje časa.« (Chris Palma, predavatelj astronomije in astrofizike na univerzi Penn State)

Znanstveniki so prepričani, da dvig povprečne temperature na zemlji, vremenski ekstremi, taljenje polarnega ledu in ledenikov, umiranje koralnih grebenov ter izumiranje pomembnih živalskih in rastlinskih vrst kažejo na globalne podnebne spremembe. Čeprav se znanstveniki ne morejo povsem zediniti, kaj je vzrok tem spremembam, mnogi od njih menijo, da so posledica izgorevanja fosilnih goriv (premoga, nafte in zemeljskega plina) v avtomobilih in tovarnah. Pri izgorevanju teh goriv se v ozračje izpuščajo velikanske količine ogljikovega dioksida.

Nekateri strokovnjaki verjamejo, da imajo ti izpusti tak učinek kakor topla greda – upočasnjujejo sproščanje toplote v vesolje in s tem povzročajo dvig temperature na zemlji. Ker drevesa vsrkavajo ogljikov dioksid, k podnebnim spremembam morda pripomore tudi obsežno izsekavanje gozdov.

»Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo tako intenzivno kakor do sedaj in se emisije ogljikovega dioksida ne bodo zmanjšale, potem bo po mnenju mnogih znanstvenikov povprečna temperatura na zemlji še naprej naraščala, zaradi česar bo prihajalo do hujših in še bolj nepredvidljivih podnebnih nihanj ter višanja gladine oceanov, kar lahko ogrozi nizkoležeči priobalni pas, v katerem živi velik del človeštva.« (A Mind for Tomorrow: Facts, Values, and the Future)

V 14. stoletju je kosila kuga, imenovana črna smrt, ki je v samo dveh letih pomorila tretjino evropskega prebivalstva. Med letoma 1918 in 1920 je vzela življenje najmanj 50 milijonom ljudi španska gripa. Širjenje teh bolezni so nekoliko zavirali počasni načini potovanja. Danes pa se lahko podobne bolezni zaradi rasti mest in lažjega potovanja iz države v državo z veliko naglico razširijo po vseh celinah.

Do takšnih pandemij lahko pride po naravni poti. Vendar pa obstaja vse večja bojazen, da bi kdo uporabil biološko orožje – bolezni, ki jih ustvari človek. Strokovnjaki s tega področja pravijo, da bi majhna skupina ljudi, ki bi imela potrebno znanje, lahko kupila opremo na spletu in ustvarila smrtonosno biološko orožje.

»Bolezni, ki nastajajo po naravni poti, so resna biološka grožnja, inteligenten sovražnik, oborožen s temi istimi patogeni ali pa s patogeni, ki [so odporni na več zdravil oziroma] so narejeni sintetično, pa bi lahko povzročil pravo katastrofo.« (The WMD Center)

V preteklih petih letih so čebelarji v Združenih državah vsako leto zaradi sindroma propadanja čebeljih družin (gre za fenomen svetovnega obsega, ko celotne čebelje družine nenadoma in skrivnostno izginejo iz panjev) izgubili približno 30 odstotkov čebel. Čebele za nas niso pomembne samo zaradi medu, temveč tudi zato, ker oprašujejo poglavitne rastline, med drugim vinsko trto, jablano, sojo in bombaž. Čebele so zares bistvene za naše preživetje.

Za nas pa je ključnega pomena tudi fitoplankton. Brez njega ne bi bilo rib. Če ne bi bilo deževnikov, ki rahljajo zemljo, bi pridelali dosti manj poljščin. Zaradi izumiranja teh ključnih vrst bi prišlo do pomanjkanja hrane in lakote, to pa bi vodilo v nasilje in nemire. Onesnaževanje, prenaseljenost, pretirano izkoriščanje zemljinih naravnih virov, uničevanje naravnega okolja in podnebne spremembe prispevajo k temu, da živalske vrste izumirajo verjetno tudi do 1000-krat hitreje, kakor bi po naravni poti.

»Vsako leto izumre od 18.000 do 55.000 vrst. Vzrok: človekova dejavnost.« (Program Združenih narodov za razvoj)

Eksplozija ene same jedrske bombe lahko mesto v trenutku zravna z zemljo. To žalostno resničnost so ljudje dvakrat doživeli avgusta leta 1945. Jedrska eksplozija ima strašansko moč; uničuje in ubija z udarnim valom, vetrom, vročino, ognjem in sevanjem. Zaradi sevanja postaneta radioaktivni tudi hrana in voda. Pri jedrski vojni bi se v zrak dvignilo na tone prahu, zato sončna svetloba ne bi mogla doseči zemlje in temperatura po vsem svetu bi se precej znižala. Poljščine in druge rastline bi propadle. Brez hrane bi ljudje in živali umrli od lakote. Domnevajo, da je kakšnih devet držav na svetu sposobnih izvesti napad z jedrskim orožjem in da nekaj drugih narodov jedrsko orožje še razvija. Močno pa si ga želijo tudi teroristične organizacije.

»Jedrsko orožje je za človeško civilizacijo najbolj skrb zbujajoča in neposredna grožnja. [. . .] Po svetu je še vedno približno 25.000 kosov jedrskega orožja [. . .]. Prej ali slej bodo jedrsko bombo dobili v roke teroristi.« (Združenje zaskrbljenih znanstvenikov)