Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Ditekanyetšo tša Boitshwaro Tšeo di Humišago e le ka Kgonthe

Ditekanyetšo tša Boitshwaro Tšeo di Humišago e le ka Kgonthe

Christina o be a sa kgolwe seo a se bonago! O be a sa tšwa go hwetša mokotla wo o bego o na le tšhelete e ntši kudu—tšhelete yeo e bego e lekana le mogolo wa gagwe wa nywaga ya ka godimo ga e 20! Le gona o be a tseba motho yo e bego e mo lahlegetše. O be a swanetše go dira’ng? Wena o be o tla dira’ng? Karabo ya gago ke yona e tlago go bontšha kamoo o lebelelago go botega ka gona le boikemišetšo bja gago bja go dula o botega.

Ditekanyetšo ke’ng? Ke melao ya motheo ya boitshwaro yeo re e lebelelago e le e lokilego le e bohlokwa. E ka akaretša go lebalela, go botega, tokologo, lerato, go hlompha bophelo le boitshwaro. Ka gona, ditekanyetšo tša rena di tutuetša boitshwaro bja rena, dilo tšeo re di etišago pele le ditswalano tša rena gotee le tlhahlo ya mabapi le boitshwaro yeo re e neago bana ba rena. Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore di bohlokwa gakaakang, ditekanyetšo tša boitshwaro di a phuhlama.

GO PHUHLAMA GA DITEKANYETŠO TŠA BOITSHWARO

Ka 2008, banyakišiši ba kua United States ba ile ba boledišana le bafsa ba makgolokgolo bao ba tsenago bogolong mabapi le tsela yeo ba lebelelago ditekanyetšo tša boitshwaro ka yona. David Brooks ge a bolela ka go The New York Times, o itše: “Se se kwešago bohloko ke gore ga ba ke ba nagana le go bolela kudu ka ditekanyetšo tša boitshwaro.” Ba bantši ba be ba re go kata le go bolaya go fošagetše, eupša “ntle le melato yeo e megolo, ba be ba sa nagane ka ditekanyetšo tša boitshwaro, gaešita le ge [ba be ba] naganišiša ka dilo tše swanago le go otlela motho a nwele, go se botege sekolong goba go se botegele molekane.” Go bjalo ka ge mofsa yo mongwe a itše: “Gantši ga ke tshwenyege mabapi le gore  ke sefe se se nepagetšego le se se fošagetšego.” Ba bantši ba be ba lebelela taba ka tsela ye: ‘Ge e ba o nagana gore selo se itšego se lokile, se dire. Latela pelo ya gago.’ Na ke gabohlale go nagana ka tsela yeo?

Gaešita le ge pelo ya motho e kgona go bontšha lerato le kwelobohloko, e bile e kgona go ba ‘boradia le go ba kgopo.’ (Jeremia 17:9) Therešo ye e nyamišago e bonagatšwa ke tsela yeo boitshwaro bja lefase bo fetogago ka yona, e lego tshekamelo yeo Beibele e boletšego ka yona e sa pele. E boletše kgale gore: “Mehleng ya bofelo, batho e tla ba baithati, ba megabaru, baikgantšhi, baikgogomoši” gotee le “ba se nago botho [le] ba šoro.” Le gona, “ba tla hloya go loka” gomme “ba rata maipshino go e na le go rata Modimo.”—2 Timotheo 3:1-5, Good News Translation.

Ditherešo tšeo di swanetše go re tutueletša go hlahloba dipelo tša rena, e sego go fo di bota! Ruri Beibele e bolela ka go lebanya ge e re: “Yo a botago pelo ya gagwe ke setlaela.” (Diema 28:26) Pelo ya rena e swanetše go beakanywa ka ditekanyetšo tše di lokilego e le gore e šome gabotse go swana le khamphase. Re ka hwetša kae ditekanyetšo tša mohuta wo? Ba bantši ba di tsoma ka Beibeleng, ka ge ba bota bohlale le go nepagala ga yona.

DITEKANYETŠO TŠEO RE KA DI BOTAGO!

Ditekanyetšo tša Beibele di hlatsela gore di be di hlametšwe gore batho ba phele ka tšona. Ela hloko mehlala e sego kae—dika tše bjalo ka lerato, botho, go nea ka seatla se se bulegilego le potego.

Go rata ba bangwe.

Puku ya Engineering Happiness—A New Approach for Building a Joyful Life e re: “Ge e ba o ithutile go rata, gona ga go na pelaelo gore o tla thaba.” Go molaleng gore bjalo ka batho re nyaka go ratwa. Ntle le go ratwa, re ka se thabe e le ka kgonthe.

Seo Beibele e se bolelago: “Aparang lerato gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.” (Bakolose 3:14) Mongwadi yena yoo wa Beibele o ile a ba a re: “Ge e ba ke . . . se na lerato, gona ga ke selo.”—1 Bakorinthe 13:2.

Lerato leo ga se leo le theilwego go tša thobalano goba leo le laolwago ke maikwelo feela; le hlahlwa ke molao wa motheo. Ke mohuta wa lerato leo le re tutueletšago gore re thuše motho yo re sa mo tsebego ge a le mathateng, re sa letela moputso. Go 1 Bakorinthe 13:4-7, re bala gore: “Lerato ga le fele pelo e bile le botho. Ga le hufege, ga le ikgantšhe, ga le ikgogomoše, ga le dire tša go leša dihlong, ga le nyake tša go ikhola, ga le rumolege. Ga le boloke pego ya bobe. Ga le thabele go se loke eupša le thaba le therešo. Le tiišetša tšohle, . . . le kgotlelela tšohle.”

Ge malapa a se na lerato la mohuta woo, batho ka moka ba a tlaišega, kudukudu bana. Mosadi yo mongwe yo a bitšwago Monica o ngwadile gore ge e be e sa le ngwana, o ile a gobošwa mmeleng, maikwelong le go gobošwa ka tša thobalano. O itše: “Ke be ke sa ratwe e bile ke se na kholofelo.” Ke moka, ge a be a na le nywaga e 15, o ile a yo dula le makgolo le rakgolo ba gagwe bao e lego Dihlatse tša Jehofa.

Monica o itše: “Nywaga e mebedi yeo ke e feditšego ke dula le bona, ba ile ba nthuta gore ke lokologe, ke bontšhe ba bangwe lerato gaešita le go ba hlokomela ka ge ke be ke na le dihlong. Ba nthušitše gore ke be kgarebe ya go hlomphega.” Ka ge ga bjale a nyetšwe e bile a thabile, Monica gotee le monna wa  gagwe le bana ba bona ba bararo ba bontšha ba bangwe lerato ka go ba botša molaetša wa Beibele.

Lenaba le legolo leo le sa bonagalego la lerato ke go rata dilo tše di bonagalago, e lego tumelo ya gore go ba le dilo tše di bonagalago le go ipshina ke tšona ditekanyetšo tše di phagamego. Lega go le bjalo, dinyakišišo tša lefase di bontšha leboelela gore batho ba nyaka tšhelete e nyenyane ka mo go makatšago gore ba thabe. Ge e le gabotse, batho bao ba nyakago go phela ka ditekanyetšo tša go rata dilo tše di bonagalago ruri ba ipakela go se thabe, e lego pono yeo e thekgwago ke Beibele. Mmoledi 5:10 e re botša gore: “Morati wa silifera a ka se kgotsofatšwe ke silifera, le yo mongwe le yo mongwe yo a ratago lehumo a ka se kgotsofatšwe ke tšeo di mmoelago. Tše le tšona ke lefeela.” Gape Beibele e re: “Tsela ya lena ya bophelo a e se be ya go rata tšhelete.”—Baheberu 13:5.

Botho le go nea ka seatla se se bulegilego.

Kua United States, sehlogo se sengwe sa mokgatlo wa The Greater Good Science Center kua Yunibesithing ya California, Berkeley, se itše: “Na go be go ka se thabiše ge o be o ka kgona go tsena ka lebenkeleng gomme wa reka lethabo la ka mo go sa felego? Kgopolo yeo ga e be e kgahlišagao go ya kamoo e kwagalago eka e a kgahliša—ge feela selo le ge e le sefe seo o se rekago o se rekela motho yo mongwe.” Ntlha ke efe mo? Re thaba kudu ge re nea go e na le go amogela.

Seo Beibele e se bolelago: “Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.”—Ditiro 20:35.

Gantši, tsela e kaonekaone ya go nea—le e putsago kudu—ke ya go ikgafa, ka go gafa nako le matla a rena. Ka mohlala, mosadi yo a bitšwago Karen o ile a bona basadi ba bararo—mma le barwedi ba gagwe ba babedi—ba dutše ka koloing gomme e butšwe ponete. Mma le morwedi wa gagwe yo mongwe ba be ba swanetše go yo namela sefofane; eupša koloi e be e gana go duma, gomme thekisi yeo ba bego ba e biditše e be e diega. Karen o ile a ithaopela go ba iša boemafofaneng gaešita le ge go be go tla tšea metsotso e 45 go fihla moo. Ba ile ba dumela gore a ba sepediše. Ge a le tseleng ya go boa, Karen o ile a bona morwedi yo mongwe a sa dutše a le ka koloing ya gagwe moo dikoloi di emago gona.

Mosadi yoo o itše: “Monna wa ka o tseleng.”

Karen o ile a araba ka gore: “Go ba gona, ke thaba ge dilo di go sepelela gabotse. Ke sa yo hlagola kua Holong ya rena ya Mmušo, goba kerekeng.”

Mosadi o ile a mmotšiša gore: “Na o yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa?”

Karen o ile a mo araba ka gore “Ee,” gomme gwa latela poledišano e kopana.

Dibeke tše mmalwa ka morago ga moo, Karen o ile a hwetša lengwalo ka posong. Le be le balega ka gore: “Nna le mma ga se ra lebala selo se sebotse seo o re diretšego sona. Re ile ra kgona go hwetša difofane tša rena ka baka la thušo ya gago! Mogolo’ake o itše o yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa e lego selo seo se sa re makatšego. Mma le yena ke Hlatse, fela nna ke fodile moyeng. Eupša ke ikemišeditše go lokiša boemo kgauswinyane!” Karen o ile a thabišwa ke gore o kgonne go thuša badumedigotee le yena ba babedi. O itše: “Ke ile ka lla.”

Mongwadi Charles D. Warner o ngwadile gore: “Se sengwe sa dilo tše dibotse tšeo di putsago . . . bophelong ke gore ga go na motho  yo a ka lekago go thuša yo mongwe ka go tšwa pelong ntle le gore a thušege ka boyena.” Go bjalo ka gobane Modimo ga se a bopa batho gore e be baithati eupša, go e na le moo, o ba bopile gore ba bonagatše dika tša gagwe tše bohlokwa.—Genesi 1:27.

Go botega.

Tekanyetšo ye ya boitshwaro e bohlokwa go setšhaba se sengwe le se sengwe seo se hlabologilego. Go se botege go baka poifo, go se botane le go senyega ga tša leago.

Seo Beibele e se bolelago: “Ke mang a ka bago moeng tenteng ya [Modimo]?” Karabo ke efe? “Ke yo a sepelago ka go hloka bosodi . . . e bile a bolela therešo ka pelong ya gagwe.” (Psalme 15:1, 2) Ee, go swana le dika tšeo re di ahlaahlilego, potego ya kgonthe ke seka se itšego sa semelo sa motho. Ga e laolwe ke maemo goba go holega mo go itšego.

Na o sa gopola Christina yoo a ilego a hwetša mokotla wa tšhelete? Ge e le gabotse, kganyogo ya pelo ya gagwe e be e se go ikhweletša mahumo, eupša e be e le go kgahliša Modimo. Ka gona, ge mong wa wona yo a bego a tshwenyegile a boa, o ile a mmotša gore tšhelete ya gagwe e hweditšwe. Rakgwebo yoo o ile a makatšwa ke potego ya gagwe. Seo se ile sa makatša le mothwadi wa gagwe, yoo ka morago a ilego a hlatlošetša Christina maemong a go ba ralebenkele, e lego boemo bjoo bo nyakago gore motho a botege kudu. Ruri mantšu a lego go 1 Petro 3:10 a rerešitše ge a re: “Yo a ratago bophelo le go bona mehla e mebotse, a a ke a thibele . . . melomo ya gagwe gore e se ke ya bolela bofora.”

“O SEPELE TSELENG YA BA DIRAGO TŠE DIBOTSE”

Ditekanyetšo tša boitshwaro tšeo di hwetšwago ka Beibeleng di bonagatša lerato le tseneletšego leo Mmopi wa rena a re ratago ka lona, ka ge ditekanyetšo tšeo di re kgontšha gore re “sepele tseleng ya ba dirago tše dibotse.” (Diema 2:20; Jesaya 48:17, 18) Ge re latela tlhahlo yeo, le rena ka mo go swanago re bontšha gore re rata Modimo gomme re hwetša moputso o mogolo. Ge e le gabotse, Beibele e re holofetša gore: “O lote tsela ya [Modimo], o tla go phagamiša gore o tšee lefase e be la gago. Wena o tla bona ge ba kgopo ba fedišwa.”—Psalme 37:34.

Ruri, bao ba lotago ditekanyetšo tša Beibele ba letetšwe ke bokamoso bjo bo kgahlišago—bophelo lefaseng la khutšo leo le se nago bokgopo! Ga go pelaelo gore re swanetše go ela hloko ditekanyetšo tšeo di rutwago ka Beibeleng.